Sunday, October 28, 2007

Za in proti prof. Lukšiču - med politiko, znanostjo in politikantstvom

Prof. Lukšič je razburil slovensko javnost, ko je novica o eni izmed eksperimentalnih metod raziskovanja prišla izven akademije v javnost. Njegova zahteva do študenov je bila da gedo in preverijo ali določena institucija poziva k državljanski dolžnosti in ali morda daje navodilo za koga naj volijo udeleženci dogodkov v okviru te institucije. Klerikalno desni pol populacije je zagnal vik in krik, da gre za vohunjenje in metode dela totalitarnega režima.

Glede na to, da sem tudi sam član akademije, ki se je v določenih okoliščinah boril za priznanje lastne metodološke prakse s strani akademske skupnosti na tem mestu pojasnjujem nekatere ključne elemente, ki jih politikantstvo klerikalne desnice pozablja v svoji argumentaciji.

Politološko raziskovanje danes je načeloma utemeljeno na statističnem raziskovanju, anketnem zbiranju podatkov, nadgrajevanju obstoječe literature z dodatki in nadaljnim razvojem. Vendar pa s tovrstnimi metodami ne moremo analizirati nekaterih segmentov družbenega dogajanja.
Moj primer je bil politično manj obremenjen (kar je posledica drugega raziskovalnega področja), uporabil sem pa popolnoma enako (prirejeno) metod opazovanja z udeležbo, ki je normalno sprejeta v psihološkem in antropološkem raziskovanju, politologija pa jo pogosto zavrača kot neprimerno zaradi kvazi neobjektivnosti (ker presega obremenjenost z narovosolvno kvantitativno metodološko platformo, ki je v politologiji še vedno močno prisotna).
Uporaba metode z udeležbo v politologiji je popolnoma na mestu v vseh tistih primerih, kjer bi s klasičnimi metodami politološkega raziskovanja prišli do potvorjenih rezultatov. Tipičen primer je na primeru državne uprave, kadar je ta zakonsko dolžna nekaj izvesti - vprašanje pa je ali to dejansko izvaja. V primeru anketnega vprašalnika bomo dobili večinski odgovor, da se določena aktivnost izvaja, če pa situacijo simuliramo ali pa opazujemo dejansko ravnanje pa je lahko rezultat raziskave popolnoma drugačen - tipičen primer: Pinterič, 2007, doktorska disertacija in Pinterič, 2004: Administrativna usposobljenost slovenskih občinskih uprav (poglavje 14).

Glede na to, da sem pred že kar nekaj leti imel priložnost poslušati predavanja prof. Lukšiča (v času, ko je bil zelo vpliven ideolog stranke) lahko s polno odgovornostjo trdim, da svojega političnega delovanja ni mešal v znanstveno raziskovalno in pedagoško delo. In, da je bil edini predavatelj, ki je zelo jasno definiral sebe kot profesorja tudi s tem, ko je skozi simulacijo politične debate dokazal, da je slepo zagovarjanje določenega pogleda na neko zadevo (odnos do drog v mojem primeru) predvsem velik idiotizem, ki pripomore k razdoru medsebojnih odnosov ne pa vrednota politike.

Vik in krik je s tega vidika popolnoma neutemeljen, vsekakor pa se mi tukaj postavlja vprašanje ali ne gre za nekaj drugega. Glede na to, da največja verska skupnost v Sloveniji poskuša vplivati na družbeno življenje v državi na različne načine je lahko morebiten rezultat do katerega pridejo študentje preko "Lukšičeve metode" masovna kršitev volilnega molka, ki pa je nezakonita in ima lahko tudi pravne posledice, kar bi RKC lahko povzročilo nemalo preglavic. Glede na anonimnost raziskave do tega sicer nebi smelo priti ampak vseeno pa bi začele deževati informacije o masivni kršitvi volilnega molka - v kolikor do tega prihaja - v nasprotnem primeru pač ne.

Na podlagi zgornjih argumentov pozdravljam metodo dela (ki vnaša novo vrednost v proučevanje družbenih pojavov v Sloveniji) in nasprotujem politikantstvu določenih krogov slovenske javnosti, ki išče politične elemente v znanstvenem raziskovanju, kateremu večinoma ni dorasla.

Ponovno nazaj za tipkovnico

Saj ne da bi me kdo pogrešal, pa tudi sam nisem imel časa pogrešati svojo blogerijo ampak vseeno. Ponovno se vračam po dobrem mesecu odsotnosti.

Dogajalo se je marsikaj in veliko tega. Prehod v novo študijsko leto je prinesel najrazličnejše novosti, med njimi je bila najbolj frustrirajoča zmrznitev računalnika - neki Trojanček mi je uspešno zbrisal driverje od diska in samo moj računalniški guru čez ulico (hvala Miran) mi je pomagal da nisem ostal brez podatkov in mojega nekajletnega dela.

Ta konec tedna sem reživel na letni konferenci Hrvaškega politološkega društva (www.politologija.hr), kjer sem obnovil stara prijateljstva in srečal nekatere nove ljudi (Hvala svima i nadam se da se uskoro opet sretnemo).

V vmesnem obdobju sem bil na nekaj lepih koncih Slovenije - slike sledijo. Preživeli smo prvi korg predsedniških volitev. Pri čemer pozivam vse zavedne državljanske blogerje, da se udeležijo tudi drugega kroga oziroma predvsem drugega korga - ker nam ni vseeno.

Počasi sem začel uresničevati tudi svoje akademske načrte o produktivnem podoktorskem letu in napovedujem vojno na vseh frontah. V tem kontekstu imam prvi preiskusni kamen v torek v okviru izvolitvenega predavanja.

Ostale drobtine ostajajo zaenkrat skrivnost, ki bodo prišle na plan ob najbolj neprimernih trenutkih.

Se tipkamo.