Tuesday, February 17, 2009

Ali niso tega počeli nacisti, in v boljši obliki komunisti

Država je izumila še en veliki umotvor za prisvajanje lastnine pomembne vrednosti, ki pripada posameznikom, po poti dedovanja, najdenja ali nakupa. Seveda je spoštovanja vredno, da se poskuša del kulturne dediščine postaviti na ogled javnosti in ga zaščititi pred izginotjem ali uničenjem vendar ne na tak način. Na 24ur.com se vrti oglasno sporočilo, ki grozi s prijavo policiji v kolikor posameznik ne bo prijavil svoje privatne zbirke zgodovinskih dragocenosti za katero ne more dokazati izvora (in po možnosti celo priznati da gre za kopijo oziroma faksimile, kupljen nekje na sivem trgu ponarejanja originalov). V to kategorijo padejo tudi dedovani kulturno-zgodovinski predmeti, pri katerih je pogosto celo velika verjetnost, da ne obstaja zapis o izvoru niti o prehodu lastništva z dedovanjem, temveč ga je vzel ali celo odkupil od dediča nekdo, ki je razumel njegovo pravo vrednost. Država bo celo tako dobra, da bo pod lastnimi pogoji omogočila hranjenje teh predmetov pri zasebnikih pod državnimi pogoji. Mimogrede, javno prijavljam posedovanje stare Jugoslovanske zahteve ter zahtevam odškodnino za njeno hrambo, hkrati sporočam, da je ne mislim predati saj je bila kupljena čeprav računa davno ni več, saj je od časa nakupa minilo več kot pet let. Imam tudi kar nekaj starih jugo dinarjev, ki so kot posledica nesrečnih okoliščin prehitro izgubili vrednost, da bi jih bilo mogoče unovčiti - so pa del zgodovinske dediščine.
(Tole je serija slik zaslona kot se je prikazovala na www.24ur.com 17.2.2009 okorg 2h zjutraj - oglas je last Ministrstva za kulturo RS, enako tudi grožnje s prijavo in policijo - ideja policijske države pa je splošen koncept, ki se izvaja v sodobnem demokratičnem svetu pod krinko zagotavljanja varnosti - hudič je, da se počutim vedno bolj ogrožen od preveč varnosti)

Če se vrnem k oglasu je njegova sporočilnost - prijavite da nacionaliziramo (kot so to počeli komunisti) drugačve bo prišla policija in zaplenila (kot so to počeli nacisti). Kot kaže bi nekateri radi obogatili svoje privatne zbirke - naj najprej poskrbijo da se v Slovenijo vrne rodovna knjiga Lipicancev, originali Trubarjevih, Dalmatinovih, in del drugih avtorjev za katere so tuje države imele več posluha kot Slovenija, obnovijo naj tiste elemente kulturne dediščine (kar nekaj gradov, dvorcev, itd, ki so v državni lasti potem pa se lahko grejo tudi nacionalizacijo privatnega bogastva. In seveda potem smelo pričakujemo, da ne bo vstopinine v muzeje, galerije in podobno - optimisti. Slovencelni smo pa itak preveč spužvasti, da bi razumeli, da je vrhovni suveren demokracije ljudstvo in ne skupina političnih analfabetov, ki jih imenujemo oblast.

Sunday, February 1, 2009

Potvarjanje resnice

Ponovno imam polen želodec policijskih izjav o razlogih posameznih prometnih nesreč. Danes se je v Kamniško bistrico prevrnil avtobus družbe s katero sem se praktično dnevno, občasno tudi večkrat na dan vozil v Ljubljano ne glede na vreme in vse ostalo.
Avtobus naj bi v potok zdrsnil zaradi neprilagojene hitrosti - kot osnovnega razloga. Posnetki objavljeni na spletu (Slika 1) (Slika 2) (Slika 3) - avtor Rudi Benkovič objavljeno na 24ur.com pa več kot očitno kažejo, da je po celem dnevu sneženja bila cesta polna zoranega snega na katerem je vsaka hitrost višja od 0 km/h neprilagojena, saj na taki podlagi vozilo že zaradi teže v ovinku odnašajo zakoni fizike.
Kdaj za vraga bomo policajem naložili vzdrževanje cest - mogoče bodo v tem boljši kot cestarji - sočasno pa bodo lahko nosili svoj del odgovornosti za prometne nesreče v zimskem času. Itak pa so sedaj policijske pristojnosti prenesli na redarje, s čimer bodo lahko policaji pojačali ekipo plugov in posipalcev cest.

In potem se čudijo, da jim nekdo v knjigi umetniško razloži resnico o njih.

Še lastna izkušnja:

Avtocesta v Sloveniji - cca 9.30 zjutraj po celonočnem sneženju - na cesti 5-8 cm prevoženega snega na voznem in prehitevalnem pasu. Odstavni pase prekrit z nedotaknjenim snegom, kar priča o tem, da cestarji od jutra do navedene ure niti enkrat niso plužili prehitevalnega in voznega pasu.

S šleparja odleti kos snega na vetrobransko steklo - v naslednjem trenutku nekaj zamaje krhko stabilnost avta pri 70-80 km/h, nekaj časa še lovim siutacijo na koncu pa pristanem na odstavnem pasu kamor me je mimo istega kamiona odvrtelo. Na zahtevo tovornjakarja pride patrulja.

Prvo vprašanje - kdo ranjen - ne, na srečo - vprašanje pa je bilo bolj kot skrbi namenjeno klasifikaciji nesreče.
Dokumenti - logično
Alkotest - logično - z logičnim rezultatom 0,0
Slikanje posledic - policaj se je sistematično trudil odkriti še dodatno škodo na odbojni ograji avtoceste - na srečo več kot nekaj barve ni bilo drugega,
Zapisnik, kazen ter seznanitev da zadeva verjetno še ni končana potem pa naprej - jaz pa ostanem sam s tujim tovornjakarjem, ki zna komaj kakšno besedico angleško in moram sam urediti zadeve.

Ne, Slovenski policaji niso vse kar jih je imenoval avtor določene knjige (oznake za različne spolne organe) - je funkcija reproduktivnih organov pomembnejša in prijetnejša. Dejansko je njihova glavna funkcija katero izvajajo (pustimo tiste, katere ne ali pa slabo izvajajo) legalizirana kraja drnarja državljanov.

Država od nas pobere najprej prispevke od plače - za katere naj bi celo nekoč nekaj dobili.
Od tistih ki zaslužijo več kot za prag revščine pobere med 16 in 41% tistega kar jim ostane
Nato od pomembnejših artiklov brez katerih ne moremo pobere še 8,5% pri plačilu vsakega
Pri artiklih ki niso nujni za golo preživetje pobere po 20% od cene.
In potem ko ostanemo brez možnosti za kakršnokoli razvojno naravnano življenje (dostojen lasten dom in družina sta utopija) na ceste pošlje še mrhovinarje, da preostanek pobere pod pretvezo zagotavljanja varnosti, ki jo zagotavlja skozi nadzor policijske države. Torej je navidez demokratična Slovenija nič drugega kot lep primer nedemokratične policijske države, v kateri gre večino stroškov za vzdržavenje državnega aparata in sistematično molžo denarnic državljanov. Edina tolažba ki ostaja je, da je to tipična podoba držav, ki se imenujejo demokracije zahodnega sveta.