Tuesday, June 7, 2011

postreferedndumsko posranje slovenske politike

Že pred super referendumom so bili vsi jako pametni, kdo bi moral odstopiti in zakaj, pa je bilo neodgovorno in neprimerno. Tako ostaja tudi sedaj - edino sedaj je jasno, da drugačen scenarij ne ustreza nikomur. To je mogoče razbrati iz neuporabljenih možnosti demokratične mimovolilne menjave oblasti.

1. Vlada/predsednik vlade odstopi: Parlament poišče novega-starega mandatarja in poskuša sestaviti novo vlado (ki je lahko ista) - Se ne zgodi. Predsednik vlade nima jajc, ker trenutno ne dobi potrebnih 46 glasov v parlamentu če jih ne plača (zakaj bi če ni potrebno). Predčasnih volitev noče, ker SD trenutno kaže, da nima niti za manjšino, kaj šele za možnost sestave nove vlade.

2. Konstruktivna nezaupnica- predlaga se kot predlog desetih poslancev ali poslanske skupine za izvolitev novega mandatarja (leto 2000), čeprav bi opoziciji to morda lažje uspelo kot lela 2000 nima resnega kandidata - kdo pa želi biti predsednik vlade v nemogoči situaciji za eno leto zato da izgubi potem volitve (kot leta 2000).

3. Interpelacija o delu vlade - potrebnih je zgolj 10 poslancev, ki trdijo da je vlada nesposobna, če se s tem strinja 46 poslancev dobimo takojšno priložnost za predčasne volitve. Tudi to se ni in se verjetno ne bo zgodilo.

Drui scenariji so možni vendar nezanimivi.

Kaj dobimo iz tega.

Velika opozicijska SDS, bi če bi se obnašala odgovorno, kot trdi da se, uporabila ali konstruktivno nezuaupnico ali interpelacijo o delu vlade. V prvem primeru si nakoplje neugodno situacijo, ki jo bo morala reševati eno leto in tvega, da bo še bolj neuspešna od trenutne vlade - s čimer si zagotovi poraz na volitvah. V drugem primeru si nakoplje takojšnje predčasne volitve, katere sicer potencialno lahko dobi (glede na slavne raziskave javnega mnenja), vendar to pomeni, da mora reševati to situacijo kot obstaja - nihče ni najbolj navdušen nad reševanjem ekonomskega pogorišča, divje privatizacije, in vpletanja politike v ostale družbene sfere - trenutno se država vpleta v vse razen v RKC (katera je ponavadi tista, ki se je, dokler je bilo vredno vpletala v državo). In čez štiri leta bo na podlagi lastnega neuspeha ponovno izgubila volitve kot 2008.
Po drugi strani SD trenutno ne želi predčasnih volitev, ker bo postal marginalna stranka, ki se bo težko vrnila na politično prizorišče s porazom, kot bi ga verjetno doživela (velja tudi za Zares in vsaj deloma LDS). Po drugi strani pa vladajoči trojček upa, da bo do 2012 uspel nekako popraviti svojo bilanco uspešnosti in bo si zagotovil vsaj dostojen poraz na volitvah ne pa čistega izbrisa iz javnega prostora, saj je leto za ponovno vzpostavitev pozitivne podobe premalo.

Iz tega sledi, da je tako kot pljuva po sedanji vladi in jo pozoiva k odstopu SDS še kako v interesu, da se to ne zgodi do konca leta 2012 in ravno v tem pa SD vidi rešilno možnost za izboljšanje lastne predvolilne pozicije, upajoč na popravke ekonomskih trendov in na ljudsko pozabljivost.

Živela politična kultura - dokler nam ne zmanjka sekretpapirja. Potem je pa edina rešitev v lustraciji, in to ne v smislu izobčenja nekdanje politične elite, temveč absolutne menjave v smislu, da nihče, ki je imel vpliv na politko zadnjih 20 let nima kaj iskati na nobeni izmed političnih funkcij. Do takrat nam ostanejo tolažilne besede dr. Franceta Bučarja, češ da še ni preteklo dosti let.