Sunday, October 28, 2007

Za in proti prof. Lukšiču - med politiko, znanostjo in politikantstvom

Prof. Lukšič je razburil slovensko javnost, ko je novica o eni izmed eksperimentalnih metod raziskovanja prišla izven akademije v javnost. Njegova zahteva do študenov je bila da gedo in preverijo ali določena institucija poziva k državljanski dolžnosti in ali morda daje navodilo za koga naj volijo udeleženci dogodkov v okviru te institucije. Klerikalno desni pol populacije je zagnal vik in krik, da gre za vohunjenje in metode dela totalitarnega režima.

Glede na to, da sem tudi sam član akademije, ki se je v določenih okoliščinah boril za priznanje lastne metodološke prakse s strani akademske skupnosti na tem mestu pojasnjujem nekatere ključne elemente, ki jih politikantstvo klerikalne desnice pozablja v svoji argumentaciji.

Politološko raziskovanje danes je načeloma utemeljeno na statističnem raziskovanju, anketnem zbiranju podatkov, nadgrajevanju obstoječe literature z dodatki in nadaljnim razvojem. Vendar pa s tovrstnimi metodami ne moremo analizirati nekaterih segmentov družbenega dogajanja.
Moj primer je bil politično manj obremenjen (kar je posledica drugega raziskovalnega področja), uporabil sem pa popolnoma enako (prirejeno) metod opazovanja z udeležbo, ki je normalno sprejeta v psihološkem in antropološkem raziskovanju, politologija pa jo pogosto zavrača kot neprimerno zaradi kvazi neobjektivnosti (ker presega obremenjenost z narovosolvno kvantitativno metodološko platformo, ki je v politologiji še vedno močno prisotna).
Uporaba metode z udeležbo v politologiji je popolnoma na mestu v vseh tistih primerih, kjer bi s klasičnimi metodami politološkega raziskovanja prišli do potvorjenih rezultatov. Tipičen primer je na primeru državne uprave, kadar je ta zakonsko dolžna nekaj izvesti - vprašanje pa je ali to dejansko izvaja. V primeru anketnega vprašalnika bomo dobili večinski odgovor, da se določena aktivnost izvaja, če pa situacijo simuliramo ali pa opazujemo dejansko ravnanje pa je lahko rezultat raziskave popolnoma drugačen - tipičen primer: Pinterič, 2007, doktorska disertacija in Pinterič, 2004: Administrativna usposobljenost slovenskih občinskih uprav (poglavje 14).

Glede na to, da sem pred že kar nekaj leti imel priložnost poslušati predavanja prof. Lukšiča (v času, ko je bil zelo vpliven ideolog stranke) lahko s polno odgovornostjo trdim, da svojega političnega delovanja ni mešal v znanstveno raziskovalno in pedagoško delo. In, da je bil edini predavatelj, ki je zelo jasno definiral sebe kot profesorja tudi s tem, ko je skozi simulacijo politične debate dokazal, da je slepo zagovarjanje določenega pogleda na neko zadevo (odnos do drog v mojem primeru) predvsem velik idiotizem, ki pripomore k razdoru medsebojnih odnosov ne pa vrednota politike.

Vik in krik je s tega vidika popolnoma neutemeljen, vsekakor pa se mi tukaj postavlja vprašanje ali ne gre za nekaj drugega. Glede na to, da največja verska skupnost v Sloveniji poskuša vplivati na družbeno življenje v državi na različne načine je lahko morebiten rezultat do katerega pridejo študentje preko "Lukšičeve metode" masovna kršitev volilnega molka, ki pa je nezakonita in ima lahko tudi pravne posledice, kar bi RKC lahko povzročilo nemalo preglavic. Glede na anonimnost raziskave do tega sicer nebi smelo priti ampak vseeno pa bi začele deževati informacije o masivni kršitvi volilnega molka - v kolikor do tega prihaja - v nasprotnem primeru pač ne.

Na podlagi zgornjih argumentov pozdravljam metodo dela (ki vnaša novo vrednost v proučevanje družbenih pojavov v Sloveniji) in nasprotujem politikantstvu določenih krogov slovenske javnosti, ki išče politične elemente v znanstvenem raziskovanju, kateremu večinoma ni dorasla.

10 comments:

Anonymous said...

Meni se zdi mogoče sporno tudi to, da se v javnosti obravnava kako naj profesor opravlja svoje delo (in to od tistih, ki niso v akademski stroki!)...že to, da je zadeva prišla v javnost, me tudi napeljuje na misel, da je med študenti "špicelj"- o lej no lej, ali ravno tega ne očita RKC??? Groza, kakšnih bilk vse se oprijema vladajoča oblast:(
Pa še moj osebni komentar, sama sem od njegovih predavanj odnesla več, kot pa bi pričakovala, glede na njegova predavanja. A debate so bile vedno zanimive, poučne in konstruktivne. Kar pa ne morem reči za profesorje, ki že leta in leta in leta berejo iz zvezka...

Anonymous said...

sem imel oba primerka in točno vem o čem govoriš :) Ja Lukšič je zgledal včasih pavliha, če pa si potem malo začel razmišljati si pa ugotovil, da je povedal marsikaj pametnega. Glede špicljev pa dvomim - je pa veljavnost argumenta enaka kot tista s katero operirajo nasprotniki. Glavni razlog za take upore je navadno to da se študentom ne da na teren ali pa delat seminarske. ;)

Anonymous said...

sej sm rekla da me napeljuje:)
Ja sej to je najbolj žalostno, da se študentom ne da delat-zakaj že pol študirajo?
Sam a veš, ko takole na hitro preletim vse porfesorje, ki sem jih poslušala pri nas, jih ostane bolj malo tistih od katerih sem tudi kaj odnesla...žalostno ne?

Anonymous said...

Saj ne študirajo - to je držanje statusa in pripadajočih ugodnosti, vmes pa poskušajo dobit potrdilo, da sodijo v 20% slovenske populacije, ki je uspela doštudirat.
In temu primerno predavajo tudi profesorji oziroma velika večina. Pri meni je sicer seznam tistih od katerih sem se kaj naučil za razliko od tistih od katerih se nisem nič v prednost prvim, ampak pogosto sem se naučil kake zadeve, ki niso povezane s tem kar sem študiral - so mi pa koristile kasneje.

Anonymous said...

Najprej naj povem, da je moja izkušnja z Lukšičevih predavanj bistveno drugačna od tvoje. V teme predavanj je na nespodoben način vključeval svoj pogled na dnevno politiko, se norčeval iz določenih mnenjskih vodij (nikoli iz ZLSD-jevskih), itd.

Lukšič nasprotno od tebe zatrjuje, da ne gre za nobeno raziskovalno metodo, ampak samo in zgolj za pedagoško vajo.

Kakorkoli že, na podlagi tega, kar sem do sedaj videl in slišal, Lukšiču ne verjamem glede dobrih namenov, zgražam se nad njegovim sprenevedanjem, obsojam ga kot politikantskega profesorja.

Anonymous said...

@ervinator: glede izkušenj na predavanjih - nikoli nima vsak enakih in celo ista predavanja so lahko nekomu sporna nekomu pa ne. Vem iz razkovorv s takratnimi sošolci. Definitivno pa nikoli nisem imel občutka, da vsiljuje svoje politično prepričanje pa čeprave je že takrat bil visoko v strukturi iste stranke. Glede pedagoškega dela in raziskovlane metode: idiotizem študentov je če v pedagoškem delu ne vidijo vaje v uporabi raziskovalnih metod. Seveda je zadeva del pedagoškega procesa ampak uporabljali ste pa razsiskovalno metodo - eno izmed mnogih. In nikomur nebi škodilo če bi raziskovalnim metodam posvetil več pozornosti in jih razumel na ta način - torej kot raziskovalne metode. In to je tudi osnovno bistvo mojega teksta - da je neprimerno obešati na kol nekoga, ki poskuša na praktičnem primeru študente nauliti uporabe ene izmed najboljših kvalitiativnim raziskovalnih metod - statistika namreč ne pokaže odnosov. To je z znanstvenega vidika - z akademskega mi je pa ne glede na množico funkcij prof. Lukšiča nesprejemljivo da se država kakorkoli vmešava v stvari ki so izvedene v okviru akademskega dela - pa naj bodo te stvari še tako sporne. Zakaj ne prepove država poskusov na živalih (enako sporno) zakaj država ne prepove medicinskih poskuso (pogosto še bolj sporno kar se same metode in etičnosti tiče). Gre za to, da za razliko od prof. anatomije je vsak profesor družboslovja bolj družebeno nevaren, ker ima potencial vplivanja na politično razpoloženje .

Anonymous said...

Da statistika ne pokaže odnosov, je milo rečeno bedarija, predvsem pa nima veze s tem, kar je počel Lukšič. Tudi za njegovo raziskovalno metodo v takšni ali drugačni obliki potrebuješ statistiko. Če pa statistiko razumeš kot surovo nizanje števil, pač ne razumeš statistike. Ampak to sploh nima veze z mojim prvim komentarjem. Tudi ne trdim, da je država oziroma politika pravilno reagirala - o tem ni kaj dosti debatirati in tvoj cinizem je v odgovoru na moj komentar odveč.

Moja poanta je bila, da so Lukšičeva predavanja nekvalitetna, v njih brez povezave s temo predavanj vpleta dnevno politiko in slušatelje posiljuje s svojim nespodobnim humorjem. Nisem pa trdil, da propagira svojo stranko.

Glede sporne, dejansko neetične naloge, ki jo je več let nalagal brucem, trdim, da se zdaj spreneveda tako rektorici kot dekanu in javnosti - in to sem utemeljil.

Anonymous said...

Ervinator: tvoj drugi komentar kaže na nepoznavanje razlike med kvantitativnimi in kvalitativnimi metodami (kvalitativne metode ne potrebujejo vedno statističnih prijemov). In kaže na to da nisi doumel poante mojega posta, ki je predvsem zagovor določne metode.

Kar se pa tiče nekonvecionalnosti njegovih predavanj - ja marsikdo jih ne dojame, nekateri pozno, redko kdo pa takoj - tudi sam sem potreboval nekaj časa da sem dojel kaj dejansko govori in kakšen smisel ima njegovo predavanje v celotnem kontekstu.

Glede nespodobnosti njegovega humorja - ja definitinvno nima ravno veliko dlak na jeziku ampak mi je ta stil blizu, kar se pa tiče vpletanja dnevne politike v predmet ki se imenuje temelji politologije ali obča politologije je pa tako kot prerez stanja slovenske javne uprave pri predmetu javna uprava. Torej precej nujno glede na naravo predmeta. In sterilnost predmetov, pri katerih smo imeli zgolj teorijo mi je šla vedno na jetra.

Še vedno pa nisi razložil v čem je po tvoje ta naloga neetična - iz takšnega ali drugačnega vidika. Rad bi slišal argument, ki bo preverljiv in nepolitičen. Ker glede na dejstvo, da se je raziskava izvajala že precej časa je zanimivo, da je nihče do letos ni opazil kot sporne. Tema je bila namreč ves čas ista, profesor tudi, način dela tudi, in aktualna oblastna struktura tudi v preteklosti ni imela tako malo medijskih kanalov, da zadeva nebi prišla v javnost.

Anonymous said...

Moj komentar ne kaže nepoznavanja razlike med kvalitativnimi in kvantitativnimi raziskavami, in tudi tvoja utemeljitev te obtožbe tega ne potrjuje. Kaže kvečjemu to, da slabo bereš.

Marsikdo ne dojame Lukšičevih predavanj, marsikdo od teh, ki jih ne dojame, pa v njenih neslanih šalah, tudi uživa in jim pritrjuje.

Ok, ker izrecno vprašaš, ti odgovorim tudi na zadnje vprašanje. Lukšičeva metoda je sporna v času in prostoru, namreč ta prostor je občutljiv in še vedno v strahu pred ovaduštvom. Zato je predvsem etično sporno, da Lukšič n*400 brucom(n je število let izvajanja naloge) ni naročil samo množičnega opazovanja cerkvenih dogodkov, pač pa tudi množično opazovanje zasebnih pogovorov po sami maši (nikoli nisem trdil, da gre pri tem za kršitev zasebnosti podatkov - ta očitek je bedast). Etično sporen je tudi vprašalnik, ki študentom sugerira odgovor po Lukšiču želeni/pričakovani odgovor. Etično sporno je nenazadnje, da so študentje sodelovali v nečem, kar se lahko brez njihovega vnaprejšnjega vedenja uporabi tudi v sporne namene.

To je moj zadnji komentar v tvojem dnevniku, saj ponovno ugotavljam, da več časa/prostora porabim, da zanikam vsa podtikanja kot pa za predstavitev svojih stališč.

Anonymous said...

ervinator - verjetno tega ne boš bral: glede metod ne bova prišla skupaj, vsekakor je iz tvojega pisanja - tudi na lastnem blogu razvidno da si predvsem poznavalec kvantitativnega raziskovanja. V kolikšni meri, ne znam soditi.

Kaj kdo dela z Lukšičevimi šalami je stvar vsakega posameznika. Kako jih kdo razume je pač stvar osebne razgledanosti in odnosa do stvari.

Če je Lukšičeva metoda sporna v času in prostoru potem je enako sporno odkopavanje povojnih grobišč, Janševo sklicevanje na kontinuiteto za vsako zadevo, ki gre slabo in še kaj. Tvoj argument je dober ga je pa mogoče razširiti na bistveno večje število družbeno-političnih akterjev. In verjetno bi potem zelo hitro ugotovili, da je vsakršno družbeno politično angažirano delovanje v naprej lahko sporno - kar dejansko tudi je - v končni fazi vsakršna interpretacija novejše zgodovine je še vedno sporna - pa jo aktualna oblast na veliko poskuša interpretirati na vseh možnih točkah vključno s pravno rehabilitacijo Rožmana in podobno.

Glede morebitne izrabe študentov - lahko bi to naredili z raziskovalno skupino pa bi bila zadeva popolnoma enaka. S to razliko, da bi zadeva prišla mogoče vn kot raziskovalno poročilo, ki bi imelo dejansko neko veljavo. Argument bi moral razvijat pa se mi ne da ampak upam, da je poanta jasna - drugače pa prašaj :D