Hvala kurcu, prazniki so mimo - to izjavo ponavljam skoraj vsako leto posebej. Končno je konec požrtij na 1001 način, prenajedanja, pospešenega sranja in ponovnega prenajedanja. Zadnje nekaj dni ponovno poskušam vzpostaviti delovno ravnotežje, med veliko in še več dela ter sanjami, da nekoč (morda preden me hudič vzame) ne bom rabil migati s prstom in bom vseeno lahko celo živel. Aktualne gospodarske razmere me seveda prepričujejo v nekaj drugega, saj se skoraj vsak dan podraži kaka malenkost, ki je neobhodno potrebna. Kot vsako leto bi lahko ponavljal nek star post, še na drugem blogu o tem kako je cela zadeva brez veze. Ampak itak ne pomaga. Na dolgi rok smo itak vsi zgolj hrana za črve. Človeštvo se bo iztrebilo samo po sebi in dejansko je edina opcija čisti užitek trenutka - problem tega je, da se ob takem načinu življenja ne da preživeti niti tisto malo časa, kot ga nam je odmerjeno za užitke.
Torej uživajmo debelo 2008 dokler ne shujša - če pa komu vmes uspe kaj narediti pa toliko bolje. Pa upajmo da nam EU ne razpade ravno v tega prvega pol leta ko smo zanjo načeloma odgovorni - glede na dosedanje izkušnje pa nebi bil presenečen, če bi imeli celo Evropo skregano, kdo je rdeč in kdo bel pa črn in za kaj je kdo zaslužen.
Torej uživajmo debelo 2008 dokler ne shujša - če pa komu vmes uspe kaj narediti pa toliko bolje. Pa upajmo da nam EU ne razpade ravno v tega prvega pol leta ko smo zanjo načeloma odgovorni - glede na dosedanje izkušnje pa nebi bil presenečen, če bi imeli celo Evropo skregano, kdo je rdeč in kdo bel pa črn in za kaj je kdo zaslužen.
No comments:
Post a Comment