Sunday, August 30, 2009

Ob izidu knjige Damjana Murka

Izid knjige slovenskega samopromotroja je idelana priložnost za razpravo o stanju slovenske knjige.

Glede na to, da od knjige deloma živim, se počutim dovolj kompetenten, da povem nekaj krepkih na temo tega kar slovenski pisatelji opozarjajo vendar zaradi neznanega interesa ali nevednosti ne povedo v čem je problem.

1. Direktor založbe ki je založila 212 strani trdega sranja za 19,90 evra oziroma isti obseh v mehki obliki za 10,90 evra je zadel, ko je izjavil, da pri nas vsak polzvezdnik pred 30 letom pise biografijo tudi ce ni naredil nic pametnega. S tem se je mogoče krepko strinjati ampak vsebina me zanima premalo da bi sploh bral. Se bom pa z vseslejm obregnil ob stanje knjigotrštva v Sloveniji, ki draži knjige do onemoglosti in jih oddaljuje od bralca.

2. Struktura stroškov knjige Murkotovega obsega: mehka vezava, 200 strani 500 komadov (recimo):
- jezikovni pregled pri ceni 3 evre na stran (kar je pretežno malo - študentska tarifa), 600 evrov
- prelom oziroma priprava za tisk - ker je brez grafike, nekje 3 evre na stran 600 evrov
- črno/beli tisk na klasičen 80 g papir, barvna platnica, brošura nekje 5evrov na izvod - 2500 Evrov -
Stroške lekture in preloma se zmanjša če to pripravlja nekdo, ki to znotraj hiše dela v okviru svoje plače - za zunanjega naročnika je pa to nekako minimalen račun.

Celotni stroški s v tem primeru 4200 evrov. Na izvod torej 8,4 evra.

Knjiga stane 10,9 evra (cena je natisnjena - zakonska obveza) in se v redni prodaji ne more prodajati po višji ceni (lahko ja damo na dražbo - verjetno bi morala biti izklicna cena 1 cent in se nebi spremenila :)) ).

Ker založba nima nujno vedno lastne mreže knjigarn jo mora prodajati na druge načine (splet, knjigarne trgovski potniki). Knjigarne in trgovski potniki zase zahtevajo nekje do 50% vrednosti knjige, ki jo odbijejo v obliki rabata založbi, ker jo ne smejo prodajati po ceni višji od natisnjene. Če seštejete stroške knjige in ceno ter zahtevo prodajalca knjige hitro ugotovite, da se knjiga ne splača avtorju, niti založbi - največ imajo od nje preprodajalci (knjigarne in podobni, ki svojo maržo vračunajo v vrednost knjige).

Sedaj gremo pa k resnemu problemu - cena knjige. Danes je večina novih knjig brez popustov nekje med 30-40 evrov pri čemer je njihov strošek nastanka nekje do 15 evrov. Zakaj zato ker mora založba poleg stroška nastanka tiska in svoje marže pokriti še maržo tistih, ki živijo od preprodajanja knjig. Čeprav bi bilo bostveno bolj pošteno če bi slednji svojo maržo dodali k vrednosti knjige, kot je določena predhodno. V kolikor želi avtor nekaj denarja od prodaje zase bo vrednost knjige narasla na 50 evrov in več, čeprav njena osnovna cena ne znaša več kot 10 evrov.

Dodatek, knjigarne knjige jemljejo na t.i. komisijsko prodajo - kar pomeni da si pridržijo pravico, da v kolikor v določenm času knjige ne prodajo jo lahko vrnejo (seveda ker so jo vrnili je ne plačajo) - čas vračila pa je določen v obdobju tudi nekaj let (kako izgleda vračanje knjige o razvoju interneta čez dve leti - ja seveda - taka knjiga če se ne proda v pol leta je zastarela in gre lahko za star papir). Hkrati pa komisija pomeni, da knjigarne založbi plačajo knjigo šele, ko je ta dejansko prodana. Kar v praksi pomeni, da nekaj let čakaš če se bo knjiga prodala, namesto tega pa dobiš nazaj knjige, ki jih je zaradi recimo hitrosti sprememb povozil čas in jih lahko prodaš po vrednosti starega papirja.

Vse te mahinacije glede ne-prodaje knjig (ki so za založbo inavtorja tveganje) so vračunane v ceno knjige, saj se zagotovi pri ceni 50 evrov na knjigo, da se pokrije stroške 3-4 knjig za potrebe tega, da se zagotovi vsaj poslovanje z ničlo v tistih primerih, ko se od knjige ne pričakuje uspeha. Seveda si založba Učila lahko iz tega vidika privošči tisk piškave biografije po relativno minimalni ceni, ki jo bo pokrila s prodajo različnih učbenikov po 30-40 evrov, in to je edini način možnega poslovanja založbe z nulo ali dobičkom.
Zato bodo obvezna učna gradiva in znanstvena dela še vedno neprimerno draga in bodo postajala luksuz ne samo za posameznika temveč tudi za knjižnice - ker je v celotni verigi nastajanja knjige en neefektiven člen, ki za razstavljanje (prodaja je zame aktivna dejavnost - knjigarne tega ne počnejo) knjig pobere tretjino do polovico cene knjige.
Ko se bodo marže knjigotržne dejavnosti dodajale k ceni bo pa upanje, da bomo za resno knjgo v opisanem obsegu 200 strani plačali 15 evrov namesto 50 evrov in bodo imeli vsi, ki so tvorno prispevali k nastanku knjige še vedno imeli nekaj malega od tega.

8 comments:

kaktuskaktus said...

O ravno tole sem rabila prebrat, ker zdej si lažje predstavljam zakaj so knjige tako drage. super post :)

dr. Onyx said...

Murkova biografija je mimogrede natiskana v 3000 izvodih, ne samo 500. Ne razumem pa, kdo pri takšni ceni knjige sploh kaj zasluži, razen morda zadnjega v vrsti, prodajalca? Jaz sem nekaj let nazaj študiral, da bi v samozaložbi izdal zbirko misli oziroma aforizmov in sem prišel do zaključka, da je riziko zame prevelik, v najboljšem primeru pa zaslužek praktično tako zanemarljiv, da o tem enostavno nima smisla razmišljati. Knjige so v bistvu na polici v knjigarni precej drage, ampak avtorji očitno od te cene ne dobijo skoraj nič?

harry said...

Dr. Onyx: Hvala za ta podatek - popravljam - v tem primeru je cena na izvod 2-3 evre. kar pomeni da zadnji plenilec v verigi dobi obdavčljivih 3-5 evrov, ostene pa nekej 5- 2 evra založbi. Cena lekture in preloma z naklado padata na izvod strošek pa ostaja praktično enak.

Glede izdajanja v samozaložbi - če bi rad imel lično vezano knjigico na svoji polici daj. Če bi rad od tega živel pojdi sprehajat pse - boš več zaslužil. Sorry če zveni grdo ampak to je nekako realnost. Za sabo imem 8 lastnih knjižnih projektov in delam tudi za druge, do sedaj sem uspel vse lastne knjige pripraviti do tega, da so bile prodane z minimalnim dobičkom - recimo nekje do 500 evrov v moj žep na publikacijo, mi je pa vsaka knjiga izziv, v tej meri, da poskušam zagotoviti pozitivno nulo.

Ko kupujete knjige se Vam pogosto obrestuje, če založba prodaja knjigo ceneje od knjigarn. V končni fazi lahko z ob primerni ceni in in s popusti svinsko drage knjige iz knjigaren dobite pri založbi po polovični ceni - vsaj včasih. No zame je normalna cena za knjigo nekje med 15-30 evrov (odvisni od dejanskega stroška in pomembnosti knjige) glede na to, da se ukvarjam s strokovnimi knjigami.

thorin said...

Knjigotrštvo se v sloveniji splača Mladinski knjigi in DZS, ker imata vsaka svojo mrežo knjigarn in vse založbe, ki želijo prodajat knjige v klasičnih knjigarnah (ne v katalogu ali po internetu) se morajo iti pogovarjat z njima. Nekaj let nazaj je MK vzela 35%, očitno se je ta odstotek v zadnjem času še zvišal - odvisno pa je seveda tudi od pogajalskih sposobnosti izdajatelja in prodajnega potenciala knjige. Komisijska prodaja pa itak rula - veriga knjigarn da knjigo na polico, če jo založba spromovira, da se prodaja, dobijo svoje procente, če ne, jo pa vrnejo v založbo.

Uros Pinteric said...

@thorin - tako je. Založbe se poskušajo zdilat - pri čemer je tam okrog 30% sodnja meja - sploh za manjše založbe pri manjših knjigotržcih. Veliki vzamejo več. Sam sem ugotovil, da je ceneje če po učinku fiksno ne glede na ceno knjige (pri ceni od 15-20 Evrov) 3 evre na prodan izvod plačam nekomu, ki se potrudi, kot pa da imam knjige nekje razstavljene. Ampak to zavest kako je dejansko sestavljena cena končnega produkta pri luksuznih dobrinah kot so knjige, avtomobili in podobno je potrebno širiti in iskati načine kako to verigo zajedalcev oskubiti na minimum.

kaktuskaktus said...

pa e-knjige tut neč kej ne pomagajo k cenejšim knjigam, kvečjemu bodo izgovor za še bol zasoljene cene.

harry said...

@kaktuskaktus: E-knjige - nimajo perspektive - ker založniška dejavnost še manj pa knjigotržci niso iznašli načina kako uspešno tržit tak tip knjige. E-knjiga je namenjena posameznikom, ki želijo dati svoje delo na razpolago javnosti brez finančne koristi.
Ta pristop je recimo da občasno značilen za akademsko skupnost, ko si ali medsebojno podarjamo knjige ali pa kolegom pošiljamo elektronsko verzijo besedila - v pričakovanju, da citirajo naše ugotovitve ali pa da nam sporočajo svoje mnenje. Ostržek bo pa verjetno res še dolgo predvsem papirna izvedba.

PA še osebno - raje imam papir - če pomislim, da bi moral celoten text 1000 strani dolge ekspertize prebrati na ekranu se mi strga. Raje plačam papir.

kaktuskaktus said...

@ harry: o tut jest mam rajši papir, zato če rabim kako strokovno knjigo pojdem v knjižnico. pravih strokovnih knjig tko ni za dobit v knjigarnah, če pa že so pa drage in za enoo seminarsko je pa res ne bom kupla (s svojo študentsko plačo si niti ne morem privoščiti) sploh so pa uni čitalci za eknjige predragi, da bi nadomestili papir (300€ za enega od sonya se mi zdi).