Trenutno čakam, se hiša iz kart dokončno sesuje - zato, da bom lahko ponovno začel. Preveč stvari je nedokončanih, odprtih, preveč obljubljenega in premalo narejenga. Preveč navdušenja in premalo moči, da bi lahko vse obljube izpolnil.
Premalo trdnih dogovorov in premalo motivacije, v kolikor pa je motivacija se pa vedno izkaže, da je bila ideja v katero je bilo vloženo preveč energije popolnoma ali zgrešena ali pa idealistična. Ampak še vedno nisem uspel dojeti osnov ekonomije v smislu, da je neplačano delo pogosto manj vredno, kot če si čas za to aktivnost prerazporedimo za počitek in kratkočasne dejavnosti.
Amapk kljub temu bom sedaj ponovno vzel v roke papirje in urejal zadnje strani enega velikega projekta - popolnoma zastonj oziroma samo s stroški - zakaj - ker nekje v meni tisto otroško veselje ob klubovanju vsem težavam in dokazovanju da zmorem kar zmorejo veliki ne da miru.
No comments:
Post a Comment