Postkovidna kratkovidnost

Zarit v kupe knjig, karantensko prepariran in s kopico novih projektov in dejstev med staro pisanje. COVID-19 je svetu dal neskončen potencial premisleka o tem kam kot človeštvo drvimo, in zdi se, da smo dobili jasen odgovor. V isto brezno v katerega smo se že davno namenili. Takoj, še preden je bilo možno smo se odločili nadaljevati pot dobička, ki neusmiljeno izžema človeka in ga sili v neproduktivno samouničenje. Orwell je po drugi vojni napisal čudovito knjigo; 1984, katero z veseljem beremo in se čudimo njegovemu talentu, hkrati pa ne razumemo, da smo mi tisti, ki vsebino te knjige živimo. 

COVID-19 smo "premagali", napisali goro literature (vključno z mojimi pet centi, ki so v vseh dobrohotnejših knjižnicah), in dokončno spoznali, da pandemija ni ogrožala slovenskega zdravstva, temveč je slovensko zdravstvo ogrožalo samo sebe in je po koncu pandemije, zdi se, tudi dokončno razpadlo. 

 

 

Za razliko od naših zdravstvenikov, ki ne morejo delati, če jim ne primaknemo še nekaj milijonov za navidezno prisotnost so se srbski kardio-kirurgi v Nišu odločili odpraviti čakalne vrste s 100 dnevi brezplačnega nadtruda. Ampak to novico je zasenčila vrnitev Telička 77 v Slovenijo. In slovenskega zdravstva ni nihče povprašal o tem pristopu. In tudi o tem sem se v najnovejši knjig malo razpisal, ker se zdi da v informacijski dobi lahko zvemo vse, primanjkuje pa prevpraševanja informacij.

Pisanje, pisanje, pisanje

Leta so minila, in nič ni ostalo isto - tako oguljeno pa tako resnično. Država je šla v veliki meri skladno z zapisanim v "cinični praksi". Zgodbe postajajo zgodbice in ideali se spreminjajo v pehanje za jutri. Ne boljši, temveč samo goli.

Akademsko mreženje vedno znova dokazuje svojo premoč, država pa tone v neznanju in aroganci kapitalističnega elitizma in predsodkov zakopanih v gostilniške debate. Slovenija je v zadnjem obdobju investirala preveč v navidezno varnost in praktično nič v razvoj znanja. Zadnjih nekaj dni sem preživel v žolčnih debatah obrambe slovenskega nacionalizma, ki je bilo po spletnih omrežjih utemeljeno na svinjini, alkoholu in jeziku. Malo preden sem postal odvečen na eni izmed državnih fakultet, sem dal študentom "rešilno" izpitno vprašanje (v kolikor se jim bi zdelo lažje kot odgovor na temeljno vsebino), naj naštejejo 25 znamenitosti Slovenije (neomejeno na kategorijo). Polovica od tistih, ki so verjeli, da je to lahko vprašanje se je krepko uštela (večina je sestavila Bled, Postonjska jama, Triglav, potica, Prešern - 20 znamenitosti še manjka).

Bogi nacionalni ponos države, kjer mladina pije uvoženo vino po 50 centov iz plastenke, govori nekakšno internetno angleško spakedranščino in skandira za/proti mejam.

Očitno bo potrebno obnoviti esejistično delo na temo družbene realnosti.

Državljanska vstaja

Oblast je pozabila kako vrhovna suverenost izvira iz ljudstva in se vrača ljudstvu. Demokracija je vladavina ljudstva in ne vladanost ljudstva. Aroganca oblasti v želji po spremenjenem ohranjanju obstoječega statusa naj se spremeni v gojišče za akcijo spreminjanja le tega. 

Knjiga o tem kako sem leto dni nazaj imel prav - na voljo v boljših knjižnicah. 

Trenirka kompleks

Današnji dan bo postal vseslovenski dan trenirke. 10. decembra obeležujemo svetovni dan človekovih pravic, zgolj dan kasneje se zgodi trenirka pogrom, ki prvi vrhunec doseže12.12.2011. V počastitev tega datuma predlagam, da Slovenija 12. december razglasi za nacionalni dan trenirke. Kaj naj bi ta dan pomenil - vseslovensko obsodbo pravšalnega zlorabljanja predsodkov v politične namene. Vsako leto dodatno dozoreva razumevanje 5.11., ki se iz citata v nekem filmu spreminja v razumevanje določenih ključnih političnih pojmov. In glede na odziv bi lahko v Sloveniji nastal podoben spomin 12.12., ko slovenska javnost jasno pove, da je eksplicitno spodbujanje z ustavo prepovedanih elementov sovražtva in rasizma nemogoče enačiti z implicitnim označevanjem vezanosti določenih političnih in moralnih vrednot v nek kompleks. V celoti gledano pa je glavni problem v tem kdo in kako je zadevo povedal. Če smo realni, bi do vsebinsko enakih rezultatov lahko prišli ob analizi dobre predvolilne raziskave javnega mnenja. Jih pa nebi zapisali v obliki, kot je bilo to storjeno v tem primeru. Ampak bi verjeno pisalo, da bodo verjetno prebivalci narodnosti držav nekdanje Jugoslavije, kateri imajo volilno pravico v Sloveniji verjetno volili PS-LZJ. Problme je v tem, da jih je nekdo javno (kako naključno, na spletni strani glavne politične tekmice) označil na podlagi ključnih predsodkov. Če vse namige o fašizmu in rasizmu zanemarimo kot pretirane in politično motivirane - dejstvo je, da je zapis definitivno ksenofobičen, in odraža prej kot neko resno napadalnost, majhnost pisca, ki v tem primeru vidi namišljeno nevarnost, ki mu/nam/jim preti s strani tujih državljanov. Torej vprašanje je ali gre dejansko za širijenje sovražnega govora, nedvomno pa gre za širjenje ksenofobije oziroma strahu pred tujci, ki je za razliko od sovražnega govora bistveno bolj oprijemljiva.

Kaj je "trenirka":

1. Trenirka je seveda lahko zgolj športno oblačilo
2. Trenirka je lahko del subkulture, ki je vezana na prisotnost manjšine z območja nekdanje Jugoslavije (vendar je ta modni trend prisoten tudi širše - poznam tudi kar nekaj SDS volivcev, ki sem jih vsaj občasno videl v trenirki tudi na delovnem mestu)
3. Trenirka je pišmeuhovsko udobje, ki je stopnja višje od pižame.
5. Trenirka je prvi poskus spodkopavanja volinega rezultata v Sloveniji 2011. (teden dni po volitvah).
6. Trenirka je korak v smeri novih predčasnih volitev.

Pozitivni elementi zapisana spletni strani SDS:

1. Trenirka bo letos najbolj prodajano novoletno darilo
2. Cena trenirke bo padla - prodaja pa se bo povečala (dejansko čakam poročilo o prometu s trenirkami v decembru)
3. Slovenija je dobila nov postranski simbol upora.

Negativne elementi zapisa na spletni strani SDS:
1. ponovno smo dokazali, da smo polni predsodkov
2. ksenofobija bo še dolgo prisotna v Sloveniji
3. SDS se je v tem pogledu (ne z zapisom, ki ga ne priznava - temveč z medlostjo reakcije) postavil ob bok SNS za katero je tovrstna retorika bolj značilna.

S tega vidika, je obžalovanja vredno, da si stranka z neskončno tradicicijo pusti vzeti kos dostojanstva in patriotizma in ga zamenjati s ksenofobijo, ki jo zlorabi v politični namen opravičevanja volinega poraza.

Sem nameraval po trenirko iz protesta - pa sem ugotovil, da jo je nosil tudi JJ - ne - toliko ponosa pa še premorem - bom kar v kavbojkah še naprej. Mimogrede, a to potem pomeni da je Janša volil za Jankovića (ima trenirko in nadpovprečno veliko uporablja sodobno tehnologijo). Samo v kolikor je lastništvo trenitke in mobitel pogoj za način glasovanja bi moraj Janković dobiti ustavno večino - a to potem pomeni, da je nekdo podtaknil predizpolnjene glasovnice druge stranke (očitno je slabo računal, da je zgrešil za 3%). Ali pa to samo pomeni, da mobitel, trenirka in udoben čevelj nimajo veliko skupnega z volilnim rezultatom in se politiki "resnih" strank raje ukvarjajo s trenirkami kot s 111.000 brezposelnimi.

Odgovor na celotno zadevo je ob trenutni situaciji v državi samo en:

Oče, odpusti jim! Saj ne vedo, kaj delajo.
(Lukov evangelij (Evangelij po sv. Luki), 23, 34, Sveto pismo nove zaveze

odgovor na anonimni komentar

Glede na to, da je moj odgovor na komentar predolg ga objavljam kot nov zapis.


http://www.siol.net/data/ankete/slovenija/2011/10/preimenovanje_titove_ceste.aspx

(vir - ankete 24ur.com)Ali podpirate prepoved Titove ceste v Ljubljani?

Skupaj odgovorov: 17359, od/do: 04.10.2011 - 09.10.2011
ne 10242 59 %
da 5773 33 %
ne vem, me ne zanima 1344 8%

Vemo, kakšna je zanesljivost tovrstnih spletnih anket - približno nična. Dejstvo pa je, da očitno US RS razume "obstoječa poimenovanja" do leta 1990. Vse po tem datumu je "današnje".US RS sočasno poda tudi tisto vrednotno sodbo, za katero se v začetku opredeli, da je ne bo podalo. s samim tokom obrazložitve namreč pove, kako je potrebno interpretirati določeno osebo in njeno vlogo v slovenski zgodovini.
NAvajam del 12 točke obrazložitve odločbe US RS v dotični zadevi "Pri tem Ustavno sodišče poudarja, da namen tega postopka ni presoja osebnosti in konkretnih ravnanj Josipa Broza Tita, kakor tudi ne zgodovinska presoja dejstev in okoliščin."

in del 15 točke obrazložitve odločbe US RS v isti zadevi, kjer US naredti točno to čemur se odpove v 12 točki. "Ime Tito ne simbolizira zgolj osvoboditve ozemlja današnje države Slovenije izpod fašistične okupacije v drugi svetovni vojni, kot to zatrjuje nasprotna udeleženka, temveč simbolizira tudi povojni totalitarni komunistični režim, ki so ga zaznamovale obsežne in grobe kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zlasti v desetletju neposredno po drugi svetovni vojni. Zgodovinska dejstva, zabeležena v številnih dokumentih, listinah in strokovnih zgodovinskih delih, pričajo tudi o izvensodnih povojnih pobojih, političnih kazenskih procesih,[15] eksekucijah prebežnikov na državni meji ter o zlorabah oblasti za ohranjanje enostrankarskega sistema in preprečevanje demokracije. Dejstvo, da je bil Josip Broz Tito vodja nekdanje države, pomeni, da prav njegovo ime v največji meri simbolizira nekdanji totalitarni režim. Titovega simbolnega pomena ni mogoče razcepiti in upoštevati le pomena ravnanj, ki jih nasprotna udeleženka pripisuje njegovi zgodovinski vlogi in osebnosti."

V tej vlogi US RS ni zgolj ustavni presojevalec vsebine 2 člena nekega odloka temveč je ustavni interpret zgodovine s čimer zapade logiki političnega, saj mora v to sfero poseči če želi sploh presojati ustavnost spornega akta, saj akt niti formalno niti vsebinsko ni sporen z ustavnega vidika, sporen je zgodovinsko in politično. Na tej točki pa ustavno sodišče zapade logiki, ko lahko s popolnoma identično argumentacijo ukine dvojezična območja (ker so določeni pripadniki manjšin v približno istem obdobju izvajali teror na večinsko slovenskim prebivalstvom).

Avtor se je s tem poglobil v samo mnenje US RS in v nasprotju s prejšnjim osebnim gnevom, nad politizacijo US sedaj to zadevo s samo obrazložitvijo odločbe tudi utemeljuje. Hkrati pa opozarja, da lahko po interpretaciji US "današnje" merimo s poljubno dolgo dobo, ki sega nazaj do 1936 (leto rojstva aktualnega predsednika US RS) ali pa še dlje, s čimer avtor opravičuje svojo izjavo o tem, da so potrebe po preimenovanju nekaterih drugih ulic enako pomembne z vidika oddaljevanja od zgodovinske realnosti.

Avtor tukaj ne posega v debato o tem ali in na kateri podlagi, US RS razume današnji sistem kot demokratičen in spoštujoč človekove pravice, kjer je zapisano, da je Slovenija med drugim socialna država (in kakšna mera socialnosti jo še dela socialno - to da je to zapisano v ustavi še ne garantira, da temu tako je in socialna situacija je v istem "današnjem" času sistematično slabša iz trenutka v trenutek") - 2člen ustave. 7. Člen ustave - Verske skupnosti so enakopravne (zakaj v Sloveniji po praktično 40 letih od tega 20 letih demokracije in človekovih pravic še vedno, kljub prizadevanjem, muslimani nimajo svojega verskega centra?), če so verske skupnosti in država ločene - zakaj iz državnega proračuna sredstva za verske delavce (zaradi socialnosti države - verjetno ne), Če so na podlagi 14 člena vsem zagotovljene enake pravice ne glede na raso spol vero in druge elemente - zakaj potem obstaja taka gonja proti enakopravnosti istospolnih partnerskih zvez z vsemi pritiklinami. Če ima vsak pravico do osebnega dostojanstva in varnosti, zakaj je vedno več tovrstnega ogrožanja. Če je to pravica, bi morala biti zaščitena ne pa, da jo šele za nazaj lahko posameznik poskuša uveljaviti na sodišču. Če je svoboda govora v 39 čl ustave absolutna, kako jo lahko omejuje zakon, na podlagi katerega je mogoče posameznika obsoditi zaradi žalitve. Če lahko država skladno s 54. čl ustave omeji pravice staršev v korist pravic otrok - kako se lahko dopusti, da država odloči v nasprotju s koristjo otroka - večkrat zapored in po več kot 10 letih uničenega otroštva to prostodušno prizna in potrdi izplačilo odškodnine v smislu - smo se pač zmotili.

Tovrstno ravnanje (naštete so zgolj nekatere zadeve, kjer ustava ne določa, da zakon opredeljuje - s čimer ustava za moje pojme ostaja vrhovni akt presoje v omenjenih zadevah) daje sistematično slutiti da Slovenija tudi po letu 1990 ni niti demokratična niti ne spoštuje človekovih pravic na dnevnem nivoju v zadostni meri (to se kaže tudi skozi uspešne tožbe proti Sloveniji pred Evropskim sodiščem), da bi US RS se lahko sklicevalo na 20 letno demokratično tradicijo pri poimenovanju neke ulice.

Na tej točki se zahvaljujem anonimnemu pametnjakoviču, da me je opozoril na to, da ni dovolj hitra utemeljitev, nečesa kar je postranskega pomena z vidika trenutne družbene situacije in da me je prirpavil do tega, da sem začel zadevo počasi razvijat. Do te mere, da lahko sistematično dvomim o osnovi na kateri US RS sporno odločbo dejansko utemljuje, t.j. demokratičnosti in in zavezanosti človekovim pravicam. Trdim lahko, da obstaja na papirju in v obsegu, kot koristi politični eliti za prepričevanje ljudi, da ni tako slabo.

Imenska vojna ustavnega sodišča

Ustavno sodišče naj bi po svoji stokovni oceni skozi laično interpretacijo razglasilo Titovo cesto v Ljubljani za neustavno pri čemer samo ugotavlja, da Tito ni bil zgolj povojni diktator temveč je ključno doprinesel k osvoboditiv izpod fašistično-nacistične okupacije. (besedilo je obrnjeno) argument sodišča gre v smeri da nisamo pozitven ampak tudi negativen. Kakorkoli že, pri tem se poraja vprašanje ali ni potem krepko narobe še z dodatno kopico ulic, s katerimi Slovenija ali Ljubljana nima nič.

Beethovnova ulica - daleč od vsake zveze s Slovenijo ali LJ
Beljaška ulica - zavajajoče poimenovanje, ki ga je mogoče razumeti v prid ponemčevanju območja
Carja Dušana ulica - popolnoma neslovenska ulica, ki ponovno vpeljuje drugo kulturno področje
Dunajska cesta - napeljevanje na povezavo z avstro-ogrsko nadoblastjo
Kardeljeva ploščad - Edvard Kardelj
Pivovarniska ulica - spodbuja alkoholizem in poudarja pivske navade Slovencev
Prištinska - še ena ulica s poimenovanjem po tujem ozemlju
Ruska ulica - še eno napeljevanje na tuje ozemlje.
Splitska ulica
Svetosavska ulica - po tujem svetniku
Šibeniška ulica - še ena ozemeljska zahteva ???
Tbilisijska ulica - glavno mesto ene sovjetskih republik ???
Tobačna ulica - še ena tiha propaganda škodljivega načina življenja
Tolstojeva ulica - prisvajanje tujega intelekta ????
Topniška ulica - spodbujanje militarizma
Trg francoske revolucije - nič manj krvavo obdobje od Tita
Velebitska ulica - ozemlejske zahteve ponovno
Zagrebška ulica - ponovno

Nisem se pretirano poglabljal v celo zadevo - dejstvo pa je, da tovrstna odločitev ustavnega sodišča škodljiva razumevanje slovenske narodne zgodovine in zamegljuje dejstvo, da je takratna legitimna vlada pobegnila v London in pustila narod sam, sedaj pa njih nasledstvo pričakuje, da se bo to pozabilo. Trdim torej, da Samo v Ljubljani obstaja kopica manj primernih ulic in da je modno enostransko tolmačenje polpretekle zgodovine škodljivo za razumevanje sedanjosti.

postreferedndumsko posranje slovenske politike

Že pred super referendumom so bili vsi jako pametni, kdo bi moral odstopiti in zakaj, pa je bilo neodgovorno in neprimerno. Tako ostaja tudi sedaj - edino sedaj je jasno, da drugačen scenarij ne ustreza nikomur. To je mogoče razbrati iz neuporabljenih možnosti demokratične mimovolilne menjave oblasti.

1. Vlada/predsednik vlade odstopi: Parlament poišče novega-starega mandatarja in poskuša sestaviti novo vlado (ki je lahko ista) - Se ne zgodi. Predsednik vlade nima jajc, ker trenutno ne dobi potrebnih 46 glasov v parlamentu če jih ne plača (zakaj bi če ni potrebno). Predčasnih volitev noče, ker SD trenutno kaže, da nima niti za manjšino, kaj šele za možnost sestave nove vlade.

2. Konstruktivna nezaupnica- predlaga se kot predlog desetih poslancev ali poslanske skupine za izvolitev novega mandatarja (leto 2000), čeprav bi opoziciji to morda lažje uspelo kot lela 2000 nima resnega kandidata - kdo pa želi biti predsednik vlade v nemogoči situaciji za eno leto zato da izgubi potem volitve (kot leta 2000).

3. Interpelacija o delu vlade - potrebnih je zgolj 10 poslancev, ki trdijo da je vlada nesposobna, če se s tem strinja 46 poslancev dobimo takojšno priložnost za predčasne volitve. Tudi to se ni in se verjetno ne bo zgodilo.

Drui scenariji so možni vendar nezanimivi.

Kaj dobimo iz tega.

Velika opozicijska SDS, bi če bi se obnašala odgovorno, kot trdi da se, uporabila ali konstruktivno nezuaupnico ali interpelacijo o delu vlade. V prvem primeru si nakoplje neugodno situacijo, ki jo bo morala reševati eno leto in tvega, da bo še bolj neuspešna od trenutne vlade - s čimer si zagotovi poraz na volitvah. V drugem primeru si nakoplje takojšnje predčasne volitve, katere sicer potencialno lahko dobi (glede na slavne raziskave javnega mnenja), vendar to pomeni, da mora reševati to situacijo kot obstaja - nihče ni najbolj navdušen nad reševanjem ekonomskega pogorišča, divje privatizacije, in vpletanja politike v ostale družbene sfere - trenutno se država vpleta v vse razen v RKC (katera je ponavadi tista, ki se je, dokler je bilo vredno vpletala v državo). In čez štiri leta bo na podlagi lastnega neuspeha ponovno izgubila volitve kot 2008.
Po drugi strani SD trenutno ne želi predčasnih volitev, ker bo postal marginalna stranka, ki se bo težko vrnila na politično prizorišče s porazom, kot bi ga verjetno doživela (velja tudi za Zares in vsaj deloma LDS). Po drugi strani pa vladajoči trojček upa, da bo do 2012 uspel nekako popraviti svojo bilanco uspešnosti in bo si zagotovil vsaj dostojen poraz na volitvah ne pa čistega izbrisa iz javnega prostora, saj je leto za ponovno vzpostavitev pozitivne podobe premalo.

Iz tega sledi, da je tako kot pljuva po sedanji vladi in jo pozoiva k odstopu SDS še kako v interesu, da se to ne zgodi do konca leta 2012 in ravno v tem pa SD vidi rešilno možnost za izboljšanje lastne predvolilne pozicije, upajoč na popravke ekonomskih trendov in na ljudsko pozabljivost.

Živela politična kultura - dokler nam ne zmanjka sekretpapirja. Potem je pa edina rešitev v lustraciji, in to ne v smislu izobčenja nekdanje politične elite, temveč absolutne menjave v smislu, da nihče, ki je imel vpliv na politko zadnjih 20 let nima kaj iskati na nobeni izmed političnih funkcij. Do takrat nam ostanejo tolažilne besede dr. Franceta Bučarja, češ da še ni preteklo dosti let.