Postkovidna kratkovidnost

Zarit v kupe knjig, karantensko prepariran in s kopico novih projektov in dejstev med staro pisanje. COVID-19 je svetu dal neskončen potencial premisleka o tem kam kot človeštvo drvimo, in zdi se, da smo dobili jasen odgovor. V isto brezno v katerega smo se že davno namenili. Takoj, še preden je bilo možno smo se odločili nadaljevati pot dobička, ki neusmiljeno izžema človeka in ga sili v neproduktivno samouničenje. Orwell je po drugi vojni napisal čudovito knjigo; 1984, katero z veseljem beremo in se čudimo njegovemu talentu, hkrati pa ne razumemo, da smo mi tisti, ki vsebino te knjige živimo. 

COVID-19 smo "premagali", napisali goro literature (vključno z mojimi pet centi, ki so v vseh dobrohotnejših knjižnicah), in dokončno spoznali, da pandemija ni ogrožala slovenskega zdravstva, temveč je slovensko zdravstvo ogrožalo samo sebe in je po koncu pandemije, zdi se, tudi dokončno razpadlo. 

 

 

Za razliko od naših zdravstvenikov, ki ne morejo delati, če jim ne primaknemo še nekaj milijonov za navidezno prisotnost so se srbski kardio-kirurgi v Nišu odločili odpraviti čakalne vrste s 100 dnevi brezplačnega nadtruda. Ampak to novico je zasenčila vrnitev Telička 77 v Slovenijo. In slovenskega zdravstva ni nihče povprašal o tem pristopu. In tudi o tem sem se v najnovejši knjig malo razpisal, ker se zdi da v informacijski dobi lahko zvemo vse, primanjkuje pa prevpraševanja informacij.

Pisanje, pisanje, pisanje

Leta so minila, in nič ni ostalo isto - tako oguljeno pa tako resnično. Država je šla v veliki meri skladno z zapisanim v "cinični praksi". Zgodbe postajajo zgodbice in ideali se spreminjajo v pehanje za jutri. Ne boljši, temveč samo goli.

Akademsko mreženje vedno znova dokazuje svojo premoč, država pa tone v neznanju in aroganci kapitalističnega elitizma in predsodkov zakopanih v gostilniške debate. Slovenija je v zadnjem obdobju investirala preveč v navidezno varnost in praktično nič v razvoj znanja. Zadnjih nekaj dni sem preživel v žolčnih debatah obrambe slovenskega nacionalizma, ki je bilo po spletnih omrežjih utemeljeno na svinjini, alkoholu in jeziku. Malo preden sem postal odvečen na eni izmed državnih fakultet, sem dal študentom "rešilno" izpitno vprašanje (v kolikor se jim bi zdelo lažje kot odgovor na temeljno vsebino), naj naštejejo 25 znamenitosti Slovenije (neomejeno na kategorijo). Polovica od tistih, ki so verjeli, da je to lahko vprašanje se je krepko uštela (večina je sestavila Bled, Postonjska jama, Triglav, potica, Prešern - 20 znamenitosti še manjka).

Bogi nacionalni ponos države, kjer mladina pije uvoženo vino po 50 centov iz plastenke, govori nekakšno internetno angleško spakedranščino in skandira za/proti mejam.

Očitno bo potrebno obnoviti esejistično delo na temo družbene realnosti.

postreferedndumsko posranje slovenske politike

Že pred super referendumom so bili vsi jako pametni, kdo bi moral odstopiti in zakaj, pa je bilo neodgovorno in neprimerno. Tako ostaja tudi sedaj - edino sedaj je jasno, da drugačen scenarij ne ustreza nikomur. To je mogoče razbrati iz neuporabljenih možnosti demokratične mimovolilne menjave oblasti.

1. Vlada/predsednik vlade odstopi: Parlament poišče novega-starega mandatarja in poskuša sestaviti novo vlado (ki je lahko ista) - Se ne zgodi. Predsednik vlade nima jajc, ker trenutno ne dobi potrebnih 46 glasov v parlamentu če jih ne plača (zakaj bi če ni potrebno). Predčasnih volitev noče, ker SD trenutno kaže, da nima niti za manjšino, kaj šele za možnost sestave nove vlade.

2. Konstruktivna nezaupnica- predlaga se kot predlog desetih poslancev ali poslanske skupine za izvolitev novega mandatarja (leto 2000), čeprav bi opoziciji to morda lažje uspelo kot lela 2000 nima resnega kandidata - kdo pa želi biti predsednik vlade v nemogoči situaciji za eno leto zato da izgubi potem volitve (kot leta 2000).

3. Interpelacija o delu vlade - potrebnih je zgolj 10 poslancev, ki trdijo da je vlada nesposobna, če se s tem strinja 46 poslancev dobimo takojšno priložnost za predčasne volitve. Tudi to se ni in se verjetno ne bo zgodilo.

Drui scenariji so možni vendar nezanimivi.

Kaj dobimo iz tega.

Velika opozicijska SDS, bi če bi se obnašala odgovorno, kot trdi da se, uporabila ali konstruktivno nezuaupnico ali interpelacijo o delu vlade. V prvem primeru si nakoplje neugodno situacijo, ki jo bo morala reševati eno leto in tvega, da bo še bolj neuspešna od trenutne vlade - s čimer si zagotovi poraz na volitvah. V drugem primeru si nakoplje takojšnje predčasne volitve, katere sicer potencialno lahko dobi (glede na slavne raziskave javnega mnenja), vendar to pomeni, da mora reševati to situacijo kot obstaja - nihče ni najbolj navdušen nad reševanjem ekonomskega pogorišča, divje privatizacije, in vpletanja politike v ostale družbene sfere - trenutno se država vpleta v vse razen v RKC (katera je ponavadi tista, ki se je, dokler je bilo vredno vpletala v državo). In čez štiri leta bo na podlagi lastnega neuspeha ponovno izgubila volitve kot 2008.
Po drugi strani SD trenutno ne želi predčasnih volitev, ker bo postal marginalna stranka, ki se bo težko vrnila na politično prizorišče s porazom, kot bi ga verjetno doživela (velja tudi za Zares in vsaj deloma LDS). Po drugi strani pa vladajoči trojček upa, da bo do 2012 uspel nekako popraviti svojo bilanco uspešnosti in bo si zagotovil vsaj dostojen poraz na volitvah ne pa čistega izbrisa iz javnega prostora, saj je leto za ponovno vzpostavitev pozitivne podobe premalo.

Iz tega sledi, da je tako kot pljuva po sedanji vladi in jo pozoiva k odstopu SDS še kako v interesu, da se to ne zgodi do konca leta 2012 in ravno v tem pa SD vidi rešilno možnost za izboljšanje lastne predvolilne pozicije, upajoč na popravke ekonomskih trendov in na ljudsko pozabljivost.

Živela politična kultura - dokler nam ne zmanjka sekretpapirja. Potem je pa edina rešitev v lustraciji, in to ne v smislu izobčenja nekdanje politične elite, temveč absolutne menjave v smislu, da nihče, ki je imel vpliv na politko zadnjih 20 let nima kaj iskati na nobeni izmed političnih funkcij. Do takrat nam ostanejo tolažilne besede dr. Franceta Bučarja, češ da še ni preteklo dosti let.

po malem delu bo ???!?!?!

Po bitki so vsi generali (samo v preteklosti so generali, ki so izgubili bitko bili prej ob glavo).
Enako se dogaja z referedumom o malem delu. Malo morje pametnih glav, razglablja o tem in onem relanot je pa nekje vmes - verjetno po sistemu:

1. nihče ni sposoben zagootviti 10.000 novih delovnih mest, tudi če bi se do volitev to zgodilo bi bi šlo bolj za splošno posledico okrevanja gospodarstva, kot pa za novo ureditev na področju malega dela. Sedaj bodo eveda vsi čivkali kako je to preprečil referendum o malem delu.

2. Študentje naj imajo možnost študirati, ne pa da morajo delati - iz tega sledi da so plače staršev precej mizerne, da študij niti na javnih institucijah ni brezplačen in da je študentom za študij pogosto precej vseeno. Morda bi bilo potrebno povezati pravico do študentskega dela s študijskim uspehom in tako iz fakultet pometati eno goro neposobnežev, ki bi prileteli na trg dela. Da se to ne zgodi ustreza tudi državi, saj bi to pomenilo dodatnih več tisoč brezposelnih mladih iskalcev zaposlitve.

3. Vlada ni sposobna izpeljati reform - še pomnite gospodje - Janša je napovedoval enotno davčno stopnjo pa je dobil 40.000 sindikalistov na Kongresni trg in je umaknil predlog. Pahorja ni ustavilo niti nekaj granitnih kock.

4. Če se zgodi preobrat iz leta 2004 - potem bo naslednjih nekaj let za vse kar bodo zamočili novi oblastniki kriva stara komunistična nomenklatura. Ker je ob različnih priložnostih še vedno več kot očitno, da še vedno politika jaha družbeni razkol na podlagi črno-rdeče kombinacije.

5. Referedumska udeležba je nadpovprečno visoka - ni pa plebicitarna (ker 33% ni enako 88%), še vedno je pa odločnot nadpovprečne večine dovolj visoka, da se aktualna oblast ne more ravno zgovarjati na nizko udeležbo in preštevanje glasov - zgubili so na veliko.

6. Dodatna obdavčitev študentskega dela - pa kdo tukaj ne misli. Zakaj ne naredijo tistega kar je najbolj logično - uvedba plačevanja prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje za delo preko študentskega servisa v enakem obsegu kot za obseg dela v okviru redne zaposlitve ter preverjanje delodajalcev ali to dejansko plačujejo. S tem se: rešuje trenutno prazna pokojnonsko-zdravstvena blagajna, destimulira delo preko študentskega servia za podjetja in skoraj izenačuje z redno zaposlitvijo, dejansko povečuje pravice ogroženih. Kakršna koli obdavčitev pa omogoča dve zadevi - polnjenje državnega proračuna za rubriko razno (in ne izključno zdravstveno-pokojninkega sistema) ter možnost prevaljevanja davčnega učinka na najbolj ogrožen segment (tiste ki delajo). Iz tega je jano razvidno, da država, še predno postanejo rezultati uradni že špekulira z novim predlogom, ki je enako slab pa tiste, ki jim ostaja kot edino sredstvo samo ulica (in morda toliko pameti, da na naslednih volitvah ne podležejo kampanji tistih, ki jih že 20 let gledamo temveč dajo priložnost tistim, ki obstajajo pa nimajo niti enake možnosti priti do medijskih kanalov.

selektivni spomini neštetotič

Citat s spletne strani žurnal 24: " Prvak SDS Janez Janša pa je dejal: "Navodila Clintonove se berejo kot pravljica v primerjavi z navodili, ki so jih včasih imeli v uslužbenci SDV.""


v okviru okrogle mize o wikileaksu je padla še ena kalimerovska izjava, ki kaže na to, da Slovenija še ni opravila s svojo polpreteklo zgodovino, niti v debatah, ki so namenjene prihodnosti. Izgleda, da je edina "pametna izjava", ki jo je bilo vredno povzeti iz ust JJ točno ta, žal so novinarji pozabili pripisati "prvak SDS in nekdanji član ZSMS JJ". Iz tega sledi, da je precej pogosto pomembno zakaj nekoga povabimo na določeno srečanje in na podlagi kakšnih referenc (ker z vidika strankarske politike, debata ni bila uravnotežena) verjetno pa bi JJ v tem kontekstu bolje predstavili, kot nekdanjega obrambnega ministra (pri čemer bi se moral osredotočiti na obrambne aspekte pojava wikileaks) ne pa na obračunavanje z osebnimi strahovi iz preteklosti. In še retorično vprašanje: "kako JJ ve kakšna so bila navodila SDV, če so po njegovih besedah zaprli dostop do tega dela arhiva in če ti dokumenti niso bili nikoli v njegovih rokah??" Je bil zraven? - trdil bo, da ne. Mu je kdo povedal? - Ljudje govorijo marsikaj -tudi JJ. Je vseeno dostopal do arhiva? - zakaj ne razkrije original dokumentov? - s tem bi lahko morebiti pridobil nekaj kredibilnosti pri ljudeh kjer obstaja razloček med političnimi floskulami in argumenti.

en sam zaključek - kalimero, ki razdvaja narod!!!! dokler bo tako bomo še vedno vsako politično debatoz dobrim nastavkom končali pri obtoževanju kakšne barve je bil kdo 1960.

Slovenija ima...

Talent in še marsikaj drugega. Med drugim pa končno neko sodobno gradivo za začetnike na področju kuščarjev v slovenščini. Čeprav pripadam drugemu sklopu znanja, me je hobi prevzel do te mere, da se nisem mogel upreti skušnjavi in poskušam zapolniti knjižno verzel na tem področju.
Tako je nastala 112 stranska barvna brošura z veliko lastnega slikovnega materiala, ki bo pomagala odgovoriti na nekatera ključna vprašanja o kuščar-teraristiki. Odzivi do sedaj - različni. Knjiga je začetniška, definitivno, notri je tudi nekaj vsebinskih in slovničnih pomankljivosti, na katere sem bil opozorjen naknadno. Moj odgovor je - zakaj tisti, ki imajo več znanja na tem področju do sedaj niso pripravili takšnega gradiva, zakaj sem moral kupovati gore nemške literature, iskati po svetovnem spletu, selekcionirati in zbirati informacije če sem začetnik.

Cena - kakor za koga - 30 evrov je uradno - preveč ali premalo. Glede na to da sem za nakup tuje literature zmetal cca 1000 evrov in vsaj dodatnih 500 za bencin + da sem tisk pokril iz lastnega žepa - ni pretirana. In definitivno je vredno dati 30 evrov za pripravo na nekaj kar vas bo stalo 300 evrov, če vam teh 30 evrov stroška pripomore, da bo vaš novi ljubljenček preživel.

Kdor želi knjigo naročiti se lahko obrne na ckzks.center@gmail.com in se bomo dogovorili.

Mit o slovenski policiji

Izjava ministrice Kresalove o slovenski policiji, kot sodobni, profesionalni in depolitizirani je izvita iz trte in zanemarja stanje duha današnje policije (to je tiste, 19 let po osamosvojitvi).

1. Profesionalnost slovenske policije (kot kaže tudi nekaterih drugih služb) je razvidna iz dogodka,ki se je zgodil samo dan pred zgornjo izjavo. Dolžnost nudenja prve pomoči je bila opuščena s strani tistih ki naj bi bili baje v službi državljanov. Sam sem dobro leto nazaj imel podobno situacijo, ko so me po opravljeni "dolžnosti" pustili samega, da se z romunskim voznikom dogovorim o reševanju situacije. Pred tem seveda niso pozabili napisati nekaj listkov.

2. Sodobnost slovenske policije - nedvomno - uporabljajo metode, ki bi bile primernejše za obdobje 1950-1960, to je prikriti nadzor nad državljani, pri čemer se porajajo vedno nove ideje kako nadzorovati in omejevati gibanje ljudi.

3. Depolitiziranost: ali je to zgolj vmešavanje politike ali je tudi določeno neprofesionalno ravnanje lahko označeno kot politično. Stvar definicije dejstvo pa je, da je po nesreči pri Novem mestu (primer nosečnice, v katero se je zaletel policist, za katerega nikoli niso pravilno izvedli nobenega postopka močno politiziran). Dejstvo, da se policist lahko izmakne standardnemu postopku je dokaz medsebojnega ščitenja policistov kar je politično dejanje. Dejstvo, da je ta policist dobil pravico predčasne upokojitve je politično dejanje - takšno osebo bi namreč morali suspendirati (v tem pogledu so hrvaški policisti bistveno bolj etični, ko gre za ukrepe zoper posameznike v lastnih vrstah. In za povrhu, po nekaj mesecih zaradi pritiskov nadrejeni v novomeški policijski upravi odstopi in dobi delovno mesto na generalni policijski upravi - torej na višjem in boljšem položaju. In ministrica Kresalova, trdi da je slovenska policija apolitična in profesionalna.

Hkrati nam pa predsednik države tupi, da je to edina država ki jo imamo. Ni res, na voljo so nam vse države sveta, in nekatere od njih bi nedvomno bile vesele novih državljanov, mi pa njih. Ker če že plačam davek lahko od države pričakujem kaj drugega kot nadzor in nove davke (to namreč dobim).

Študentski protesti - tega si nismo zaslužili

Zgodilo se je. Končno. Pametni analitiki bodo sedaj kak teden preračunavali ali je bilo na študentkih protestih 3, 5, 8 ali morda 10.000 študentov in dijakov. Dejstvo pa je drugje. Slovenija ima cca 100.000 študentov + ogromno maso različnih dijakov. Če verjamemo podatku, da jih je bilo nekje okrog 8000 na protestu in če pogledamo, da je kot kaže zgolj manjši del teh odkorakal na mesto, kjer bi se morali protesti dogajati (pred vrhovno institucijo sprejemanja odločitev) in je le manjši del teh za izraz svoje stiske uporabil skrajna sredstva - si res nismo zaslužili tega.

Sindikalne pi...de se niso primaknile zraven, čeprav je od teh ljudi, ki zahtevajo delo odvisna njihova pokojnina, politika se je od protesta popolnoma distancirala - opozicija v tem kontekstu s svojo molčečnostjo še nikoli ni tako podprla aktualne vlade v njenem socialne mesarjenju v imenu krize. Iz Braičevićevih psov so naredili celo dramo, ko pa gre za vprašanje slovenske prihdnosti pa utihnejo - saj transparenti tudi njim sporočajo, da so ničvredni. Precej podobno je tudi s študentkso organizacijo - dokler se samo laja so glasni, ko pa nekdo ugrizne pa niso lastniki tega psa.

Gospe in gospodje, Grčija je samo 1000 km preč in zgledi vlečejo. In jeb....ara gospoda dežele na idiotski strani alp, kako je mogoče da se vrhovno načelo demokratičnosti zmerja z vandalizmom. Ker vam ustreza. Tako kot vam ustreza, da je vsak potnik ob vstopu na letalo lahko obravnavan kot kriminalec, tako kot vam ustreza, da je vsak državljan predmet popolnega nadzora oziroma lahko to postane. Zato, ker je pozicija moči katero zasedate preveč vabljiva, da bi se ji odpovedali - pa ne zaradi plač, to je zgolj napitnina, ki jo lahko zafrčkate za kofe in čike. Ne, ne pozicija na kateri sedite, od prvega ministra do zadnje poslanke opozicije vam omogoča rovarjenje po polit-ekonomskih kanalih Slovenije. Kako simptomatično, ko na razpravi skupaj sedijo Janez Janša(SDS-ov čistilec tajkunov), Igor Bavčar (LDS-ov tajkun), ali pa kdo drug. Pa naj ne bo razumljeno narobe, vsak na tej poziciji bi ravnal enako. Dejstvo pa je, da vam je samo nekaj študentkov pokazalo resnico, zato ker so drugi bili pi..de. Samo srečo imate, da je Slovenija tako jebeno medsebojno skregana, da ni sposobna učinkovite akcije z družbenim sporočilom. V kolikor bi sindikati in študentje uspeli nastopiti skupaj in se organizirati na nekoliko bolj odločen način potem, ne samo da bi lahko ukinili slovensko vojsko, ampak bi se ukinila sama od sebe.

Nasvet demonstrantom: naslednjič - če bo še kaj poguma, namesto palic vzemite megafon in uporabite klasične metode prepričevanja nasprotnika - z dobro motivacijo bo policijski kordon zamenjal stran - samo razložite jim, da je njihova plača preveč jebeno nedostojna, da se nastavljajo granitnim kockam. Argument moči naj zamenja moč argumenta.

In sporočilo tistim, ki trdijo da ljudje ki mečejo jajca ne morejo biti lačni:
1. Ljudje, ki so metali jajca niso zahtevali pesti riža temveč življensko priložnost - asshole.
2. Jajca, lahko dobi doma kar nekaj študentov, vendar z njimi ne more plačati študija - kvečem če jajca uvedemo namesto evra - velike razlike tako ali tako ni - S tem, da z jajci bom lahko plačal tudi v državah kjer z evri ne morem.

In zato bo živel Tovariš Tito - ker je luč socialnega čuta v času vsesplošnega modernega sužnjelastništva. Tisto čemur se nekateri velmožje bedasto javno čudijo in si ne priznajo. S takim upravljanjem države, bo Titov grob kmalju drugo največje slovensko romarsko središče za tistim na Brezjah. Na Brezjah bomo molili za čudež, na Titovem grobu pa prosili za razsodnejšo oblast.

PS: Ta spis naj se ne bere kot traktat ene politične opcije proti drugi ali kaj podobnega, ker to ni. Je zgolj kritika obstoječe družbene ureditve temelječe na fatamorganski demokraciji oziroma sodobnemu kapitalističnemu totalitarizmu.

v posmeh ekonomski krizi

Že dolgo se nisem pritožil čez sistem - pa to ne pomeni, da sem bil vmes zadovoljen z njim, ampak tokratna zadeva pa je ponovno dvignila temperaturo nad vrelišče. V obdobju, ko naj bi vsi varčevali zaradi ekonomske krize Občina Hrastnik meni nič, tebi nič zagotovi sredstva v višini približno 27.000 Evrov kar je približno za 1,5 letne bruto oziroma za 2,5 letno neto povprečno plačo. In, kot da to ni dovolj, lokalna glasbena šola sedaj potrebuje še en podoben klavir - baje. Ko vlada krči pravice delavcev, ko se veča brezposelnost nekdo sistemu in ljudem v posmeh razbija po 27.000 evrov vrednih tipkah. S tem denarjem se bi verjetno v tem času lahko naredilo kaj bolj koristnega za lokalno prebivalstvo. Glede na to da se na različne glasbene igrače spoznam enako kot na jedrsko fiziko sem šel preverit cene klavirjev (za moje pojme sa dobi normalen nerabljen inštrument ze ža manj kot 10.000 evrov - torej nekdo je uspešno pobasal 17.000 evrov oziroma je bil davkoplačevalski denar v tej višini neracionalno porabljen. In potem se čudimo, zakaj nekateri še nimajo urejene preskrbe z vodo ali pa druge komunalne infrastrukture.

Berlusconi hit in the face

Italian prime minister Berlusconi was hit in the face. It is interesting that, first he was addressing the crowd with explanation that he could not be a monster, because he is handsome. It seems interesting that some guy had enough and improved Berlusconi's handsomeness with nice punch in the face. According to the pictures after the incident - Berlusconi is not only ugly (so he must be a monster) but also quite terrified by the situation - so he is only ordinary guy with money that can buy him a new face and young sluts but no protection form angry crowd. I believe that tonight many of his political "friends" are laughing at him. Especially guy who has nice color on his face, German prime minister Merkel and some others as well. Life is fair after all - even in politics.

Živel štrajk!!!

30.000 delavcev, študentov in upokojencev je na turoben dan turobno razpoloženih v turobnem glavnem mestu zahtevalo: Dvig minimalne plače, umik pokojninske reforme in delovna mesta.

1. Ob 14h je bil Citypark v posmeh zahtevi po višji plači nabito poln - v istem času je v Tuš centru na drugi strani zgolj zmerna "gužva", ne glede na to, da so osnovni prehrambeni artikli nekoliko cenejši kot v Interšparu. V akademskem svetu na veliko govorimo o "salonskih levičarjih" - kot kaže imamo tudi "salonske demonstrante". Kar ne zamnjšuje resnosti stiske velikega števila prebivalcev.

2. Dvig minimalne plače - ja če bi ljudje tudi minimalno delali več. Pa ne v smislu obsega tedenske obveznosti - ampak zgolj v okviru 40 urnega delavnika. Ne pa da se marsikdo zgolj praska po riti - pogosto velja za javni sektor. Čudno, da se tej zahtevi niso pridružili tudi zdravniki in sodniki.

3. Zahtevamo delovna mesta - zato da bomo potemlahko zahtevali plače. To leti predvsem na mlado generacijo. Delovna mesta so, ali se jih pa da ustvariti - z dobro idejo in željo po uspehu. Dokler pa ne vemo kaj bi počeli sami s sabo v življenu in računamo na vse ostale - toliko časa si pa niti ne zaslužimo delovnega mesta.

Reformulacija zahtev:

1. zahtevati pošteno plačilo za pošteno delo - za marsikoga to še vedno pomeni dvig minimalne plače, ki jo dejansko zasluži. Hkrati pa to pomeni da napenjanje po skledi prebranca ni razlog za 3 dni bolniške.

2. Zahtevati priložnosti za nova delovna mesta - sprostiti davčno obremenitev, podjetja in posameznika ter posledično racionalizrati delovanje države. Ali Slovenija dejansko potrebuje Falcona? Ali Slovenija dejansko potrebuje 210 finančno nesamozadostnih občin? in to vse na račun denarja, ki bi ga posamezniki in podjetja lahko uporabili bolje - za dvig minimalnih plač in za dvig kupne moči. Vsaka transakcija je vsaj enkrat če ne večkrat obdavčena, in država pobere v Sloveniji več kot 50% BDP za lastne potrebe - pri čemer zmanjšuje sredstva za blaginjo in razvoj (izobraževanje, zdravstvo, sociala) in veča sredstva za represijo (policija, vojska...)

3. Pokojninska reforma - ali je sploh pomembno, niti ni dokler država iztožljivo ne garantira pokojnine.

Oživitev domačega gospodinjenja bi sicer navidez pokopala živilsko in trgovsko industrijo, dejansko pa državo, ker:

Od zneska 100 enot za enoto kruha država pobere:

8,5 % DDV od potrošnika

marže trgovca vzame 25% davka na dobiček (trgovcu navadno tako ostane 75% od recimo 41 enot).

Preostalih 50 enot gre proizvajalcu kjer je ponovno davek 25 % od dobička pri tem nivoju transkacij in tako naprej in tako naprej.

V celotnem seštevku bo država pobrala od 100 enot denarja za enoto kruha skupno cca 50 enot cene končnega izdelka preostalih 50 enot pa si razdeli veriga proizvajalec surovin (dobi najmanj) predelovalec (dobi malo), proizvajalec izdelka (dobi malo), trgovec (dobi pogosto največji delež v tej verigi). In iz tega morajo vsi plačati plačo zaposlenim - ki je ponovno obdavčena, proizvodnja sredstva - obdavčena. In delavec ki je naredil izdelek, od tega izdelka v trovini načeloma ponovno plača 8,5% davka na osnovna živila.

Nefer je dejstvo, da potem, ko delavec potrebuje novo plombo iz vseh davkov in prispevkov, ki jih plača državi čaka 6 mesecev ali več in mora plačati še dodatno zavarovanje, ker zdravo zobovje ni del temeljnih ustavnih pravic - če pa želi belo ali kako drugačno plomobo pa je to itak nadstandard, ki se plača po privat tarifi.

Meni ne rabite povedat kam gre denar - mene zanima koga vse lahko državljani tožijo zaradi objektivne odgovornosti pri kršenju ustavno zagotovljenih pravic - če nebi bil pravni sistem te zgodbe, bi odvetniki s tovrstnimi tožbami lahko obogateli, državljani pa tudi.

Nagradna igra Mladinske knjige

Kako cenim vsako nezazželeno poštos takšnim in drugačnim materialom, ki me ne zanima. Tokrat (oziroma že nekaj časa nazaj) sem dobil veselo sporočilo, da sem bil izbran skupaj s 4% podobnih srečnežev v Sloveniji, ki imajo veliko privilegij sodelovati v nagradni igri Mladinske knjige in Reader's Digest. Za začetek - 4% pri trenutni populaciji je 80.000 ljudi - verjetnost da bom zelo srečen zavisi samo od tega kolikšen delež slovencev je dovolj pameten, da ne bo sodeloval. Skupna vrednost nagrad je baje 50.000 evrov - fino - še posebno v teh časih. Ampak vse to za to da bi promovirali en priročnik, ki v osnovi stane 47,60 evra in je narejen v smislu, zdravniška samopomoč - seveda so ga potrdili strokovnjaki s področja zdravstva - če verjamemo - mogoče kak bio-šušmuš ali pa kaka korporacija katere pripravek je omenjne v publikaciji. V vsakem primeru gre lahko za zanimiv družinski priročnik z enako vrednostjo kot vsaka druga sorodna jajca - ko človeku nekaj sfali gre k dohtarju s knjigo ali brez in upa, da ga bo slednji solidno pokrpal.

1. Pravilo ekonomije: zastonj kosila ni. To nagradno igro se od nekje plača - in 100% je strošek zelo dobro uravnotežen sprihodki in omogoča tudi dobiček

2. Enostavna logika. Vsaka knjiga, ki jo ni izdala Mladinska knjiga in jo kupite na njenih policah je lahko nekje 30-45% nižja - toliko zahtevajo knjigarne popusta pri založniku zato da ima slednji pravico do razstavljanja knjig na policah - ker knjigarne ne prodajajo knjig ampak jih razstavljajo. Še nikoli se mi recimo v Konzorciju (ki je bolj ali manj edina slovenska spodobna knjgarna) ni zgodilo, da bi prodajalec prišel k meni in mi poskusil prodati to ali ono knjigo - si ne upam niti vprašati kaj notri piše, ker je odgovor znan - "preberte si". In the 30-45% se lepo nalaga in pri ustrezni količini je popolnoma dovolj denarja. Ker pravilo velja tudi za obvezne učbenike, nad katerimi imajo glavne knjgarne praktično monopol pri prodaji točno vemo pri čem smo - junija in avgusta se je prodalo dovolj učbenikov, da imamo dovolj profita, da lahko organiziramo tudi nagradno igro z bogatim skladom, ki ga bo dobil nekdo ali nihče.

3. Iz tega sledi, če greste v konzorcij in in preverite ceno knjige, ki je izdana pri drugi založbi se obrnite direktno na založbo in morda vam lahko to knjigo prodajo po 20% znižani ceni, pa bodo imeli tisti, ki imajo dejansko stroške s knjigo več od tega in vi boste dobili knjigo po primernejši ceni.

4. Nekatere knjige imajo zasoljeno ceno točno zaradi tega, da pokrijejo izgubo, ki jo delajo knjigarne s svojimi popusti za razstavljenje knjig. Če je realna normalna cena knjige 15-20 evrov, je cena brez problema navita na 30-40 evrov samo zato ker se ve, da bo nekdo zahteval rabat, ki bo tistemu, ki je imel strošek s nastankom knjigenaredil dodatno luknjo v finančni strukturi. Sistem rabatov je dejansko način izčrpavanja malih založb za potrebe vzpostavljanja monopola velikih.

Uprite se nategovanju in zahtevajte knjigo s popustom pri založniku - 10-20% znižana cena v večini primerov ni greh.

Are we better?

In Slovenian blog-space religious debate on one blog become more and more confused with different elements of life. And despite not very constructive it made me seriously thinking about one question concerning human being as a part of animal tree in nature. Somebody after long debate said, that human being has something that no animal have. But as far as I can think about it it is only that human being has certain attributes developed better or in other way (same rule applied to animals as well).

Simple: human beings are using two limbs to move (certain animals as well - but only in different specific situations). So we can say that human 2-leg walking is only better developed than of chimp or frilled lizard (using hind legs for fast run).
All highly developed animals do have brain and are able of different logical operations or understanding of situation (not in extend like human but they do), and they usually freak out in danger (also people do same thing in cases when they wind out that there is no rational solution to the problem), and humans as well as other animals are scared of certain things with no real reasons (we all have phobias and we freaked out).

Harder: Animals as well as humans have their emotions and they are able to express them (in a limited way compared to human), and they fell pain, heat, cold (just as we do - with differences in tolerance threshold). So still only differences in a way and extend of expressions. In some cases they have special advantages in as sense of much better senses in general or with specific ones (bats are using sonars - like normal thing - human had invited them only in mid-nineteen century). Fishes are able to feel vibrations of surroundings - gosh we are not able to feel almost nothing of it - we have no need to (but it robs us for interesting experience of environment).

For smart ones: Animals usually have their "social" order, political relations, they play roles. Ants - organization like in no human army (bees as well), Wolves (loving family and society). You have alpha and beta pair - alpha are dominant leaders and beta are wise elders, and alpha position is always endangered by youngsters believing that they are strong and smart enough to replace current alpha male (horses, lions, you name it, ranking is strict and authority is questioned all the time). We think we are good by electing incompetent leaders and we are afterward not able to reexamine their authority all the time - just from election to election, in nature every fight is new election or better new opportunity to change aging old-fashioned ruler.

So far I cannot find any strong evidence that human is more than animal in general (it is better or differently developed in evolution - but still for me has nothing that is not able to be seen at other animals).

For genius - or question that puzzles me: Are animals religious creatures. This is only element that might be different or that we are not aware of. Nobody ever proved that they believe into something. They can organize, feel, thing, develop, communicate, even create some art but do they have believes. ??????

Ob izidu knjige Damjana Murka

Izid knjige slovenskega samopromotroja je idelana priložnost za razpravo o stanju slovenske knjige.

Glede na to, da od knjige deloma živim, se počutim dovolj kompetenten, da povem nekaj krepkih na temo tega kar slovenski pisatelji opozarjajo vendar zaradi neznanega interesa ali nevednosti ne povedo v čem je problem.

1. Direktor založbe ki je založila 212 strani trdega sranja za 19,90 evra oziroma isti obseh v mehki obliki za 10,90 evra je zadel, ko je izjavil, da pri nas vsak polzvezdnik pred 30 letom pise biografijo tudi ce ni naredil nic pametnega. S tem se je mogoče krepko strinjati ampak vsebina me zanima premalo da bi sploh bral. Se bom pa z vseslejm obregnil ob stanje knjigotrštva v Sloveniji, ki draži knjige do onemoglosti in jih oddaljuje od bralca.

2. Struktura stroškov knjige Murkotovega obsega: mehka vezava, 200 strani 500 komadov (recimo):
- jezikovni pregled pri ceni 3 evre na stran (kar je pretežno malo - študentska tarifa), 600 evrov
- prelom oziroma priprava za tisk - ker je brez grafike, nekje 3 evre na stran 600 evrov
- črno/beli tisk na klasičen 80 g papir, barvna platnica, brošura nekje 5evrov na izvod - 2500 Evrov -
Stroške lekture in preloma se zmanjša če to pripravlja nekdo, ki to znotraj hiše dela v okviru svoje plače - za zunanjega naročnika je pa to nekako minimalen račun.

Celotni stroški s v tem primeru 4200 evrov. Na izvod torej 8,4 evra.

Knjiga stane 10,9 evra (cena je natisnjena - zakonska obveza) in se v redni prodaji ne more prodajati po višji ceni (lahko ja damo na dražbo - verjetno bi morala biti izklicna cena 1 cent in se nebi spremenila :)) ).

Ker založba nima nujno vedno lastne mreže knjigarn jo mora prodajati na druge načine (splet, knjigarne trgovski potniki). Knjigarne in trgovski potniki zase zahtevajo nekje do 50% vrednosti knjige, ki jo odbijejo v obliki rabata založbi, ker jo ne smejo prodajati po ceni višji od natisnjene. Če seštejete stroške knjige in ceno ter zahtevo prodajalca knjige hitro ugotovite, da se knjiga ne splača avtorju, niti založbi - največ imajo od nje preprodajalci (knjigarne in podobni, ki svojo maržo vračunajo v vrednost knjige).

Sedaj gremo pa k resnemu problemu - cena knjige. Danes je večina novih knjig brez popustov nekje med 30-40 evrov pri čemer je njihov strošek nastanka nekje do 15 evrov. Zakaj zato ker mora založba poleg stroška nastanka tiska in svoje marže pokriti še maržo tistih, ki živijo od preprodajanja knjig. Čeprav bi bilo bostveno bolj pošteno če bi slednji svojo maržo dodali k vrednosti knjige, kot je določena predhodno. V kolikor želi avtor nekaj denarja od prodaje zase bo vrednost knjige narasla na 50 evrov in več, čeprav njena osnovna cena ne znaša več kot 10 evrov.

Dodatek, knjigarne knjige jemljejo na t.i. komisijsko prodajo - kar pomeni da si pridržijo pravico, da v kolikor v določenm času knjige ne prodajo jo lahko vrnejo (seveda ker so jo vrnili je ne plačajo) - čas vračila pa je določen v obdobju tudi nekaj let (kako izgleda vračanje knjige o razvoju interneta čez dve leti - ja seveda - taka knjiga če se ne proda v pol leta je zastarela in gre lahko za star papir). Hkrati pa komisija pomeni, da knjigarne založbi plačajo knjigo šele, ko je ta dejansko prodana. Kar v praksi pomeni, da nekaj let čakaš če se bo knjiga prodala, namesto tega pa dobiš nazaj knjige, ki jih je zaradi recimo hitrosti sprememb povozil čas in jih lahko prodaš po vrednosti starega papirja.

Vse te mahinacije glede ne-prodaje knjig (ki so za založbo inavtorja tveganje) so vračunane v ceno knjige, saj se zagotovi pri ceni 50 evrov na knjigo, da se pokrije stroške 3-4 knjig za potrebe tega, da se zagotovi vsaj poslovanje z ničlo v tistih primerih, ko se od knjige ne pričakuje uspeha. Seveda si založba Učila lahko iz tega vidika privošči tisk piškave biografije po relativno minimalni ceni, ki jo bo pokrila s prodajo različnih učbenikov po 30-40 evrov, in to je edini način možnega poslovanja založbe z nulo ali dobičkom.
Zato bodo obvezna učna gradiva in znanstvena dela še vedno neprimerno draga in bodo postajala luksuz ne samo za posameznika temveč tudi za knjižnice - ker je v celotni verigi nastajanja knjige en neefektiven člen, ki za razstavljanje (prodaja je zame aktivna dejavnost - knjigarne tega ne počnejo) knjig pobere tretjino do polovico cene knjige.
Ko se bodo marže knjigotržne dejavnosti dodajale k ceni bo pa upanje, da bomo za resno knjgo v opisanem obsegu 200 strani plačali 15 evrov namesto 50 evrov in bodo imeli vsi, ki so tvorno prispevali k nastanku knjige še vedno imeli nekaj malega od tega.

Politično svetohlinstvo

Dolonene zadeve me vržejo iz tira. Pa ne zato, ker bi bila moja politična prepričanja tako stabilna ampak zato ker ljudje pozabijo povedati zgodbo do konca. Tokrat me je kot državljana in nenazadnje kot prisilnega člana RKC (nihče me ni vprašal za mnenje o tem da bi prejel katerega od zakramentov) užalila izjava mariborskega nadškofa g. Stresa.

1. Je sistematično nedosleden - ko govori o visokem šolstvu govori o pravici staršev do odločanja o otrokovem šolanju. Ko govori o otroku, pravico staršev postavi za pravico nerojenega bitja. Torej najprej ima otrok pravico biti - potem mu pa imajo ostali do ne vem kdaj (državno do polnoletnosti po Stresovo pa verjetno do smrti staršev) starši pravico sprejmati odločitve v njegovem imenu. Če po sili razmer starši nimajo pravice tej pravici se odpovedati potem seveda nima smisla, da imajo kakršno koli pravico odločanja v nadaljevanju. Kar je dejansko princip, ki je v preteklosti deloval - otroka v sirotišnico potem pa kar bo pač bo.

2. Zapis pravice do odločitve o rojstvu v Slovenski ustavi ni edina disfunkcija ustave. Večina držav ima pravice in dolžnosti urejene z posebnim aktom sama ustava pa definira zgolj politični sistem države. S tega vidika je celotno poglavje o pravicah v Slovenski ustavi nenavadno. Odraža pa zavedanje pomembnosti človekovih pravic s strani piscev ustave. Stres ponovno sprevrača vlogo ustavnega dokumenta. Nekatere države definirajo dodatno zgolj temeljne pravice (navadno politične), druge definirajo zgolj oriste pravic in ostalo prepuščajo zakonodaji. Vsekakor pa je pomembno.

3. Zadnja zadeva mimo katere je nemogoče (pri čemer se strinjam da bo do poenotenja glede polpretekle zgodovine prišlo, ko ne bodo več živi tisti katerih spomin je še vezan na to obdobje - vključno s Stresom in mano). Torej nam Stre želi, da nas kmalu pobere? Po državni statistiki mene še 50 let ne bo pobralo - kar pomeni, da se bomo z zgodovino pomirili nekje okorg leta 2100, kar je dejansko precej dobra ocena časa potrebnega za prebolevanje temeljnih družbenih premikov). Pa vendar ni to bistvo. Bistvo je da ne more mimo Titove ceste, češ da gre za aroganco z imenovanjem kraja po zložincu, ki je masovno teptal človekove pravice. Hm no pa dajmo. Baraga je načeloma razsvetljeval indijance - ampak indijanci so pred barago živeli bolje kot potem (Baraga - slovenski misonar po katerem se imenuje kar nekaj lokacij), Slomšek (takisto, samo da se je ukvarjal s Slovenci), Ciril-Metodov trg (dva svetnika), kopica krajev nosi ime po svetnikih. In g. Stres pri udrihanju čez del naše zgodovine pozabi povedati, da na tem območju krščanstvo ni naravna vera temveč je zgolj dlje prisotna kot je bil komunistitčni režim, da je krščanstvo prišlo na območje Slovenije z mečem, da je katolištvo zatiralo razvoj slovenščine (Trubar je bil v pregnanstvu pri nemških protestantih), da je taisto krščanstvo z "ognjem in mečem" nasprotovalo znanosti (Kopernik, Gallileo,...), da je nasprotovalo znanosti, ker je slednja zanikala samoumevnost stvarstva. Čeprav ista znanost omogoča, da se danes njihove eminence vozijo z avtomobili, ki jih lahko navadni verniki zgolj sanjajo. In če cerkev prizna in prosi odpuščanja - to ne spremeni realnosti. Belo-rumena zastava je enako krvava kot peterokraka zvezda. K temu lahko dodamo še, da RKC zanika nekatere pravice, ki jih priznava civiliziran svet - kot je enakopravnost moških in žensk, pravica do svobode verovanja (tukaj falijo vse religije), pravica do svobodne izbire partnerja itd itd. (Mimogrede - homoseksualnost ni človeška bolezen ali psihična motnja temveč naravno stanje znčilno za delež celotne žive populacije - menda me ne bo kdo poskušal prepričati, da so se sloni, delfini, bizoni, rjavi medvedje tega nalezli od ljud. In če pristanemo na versko zgodbo o nastanku sveta - ali moramo priznati naravnost homoseksualnosti ali pa lahko trdimo, da je bog naredil več kot samo eno vrsto z napako.
Čarovnice so bile kot državni sovražniki v preteklem obdobju zažgane oz drugače uničene, procesi proti njim pa enako pravični kot po drugi svetovni vojni. Edina razlika je bila v deležu tistih, ki so bili slučajno res krivi kake očitane napake.

Nikogar ne opravičujem - zgolj trdim, da RKC nima pravice pridigati morale ker je pokvarjena do dna institucije (duše itak nima) kot vsaka druga politično ideološka struktura in bo po njeni lastni dejavnosti sojena ko pride konec sveta. In če gre verjeti razvoju konca sveta in naravi boga sta samo dve opcije - ali bomo jogurtno beli s Titom, Hitlerjem in Rodetom plesali po nebesih (ker je bog neskončno dober in odpustljiv), ali pa se bomo v isti družbi skupaj cvrli v peklu (ker bog kaznuje greh, ki ga imamo na glavi vsi sistematično več kot dobrote).

Tretja opcija obstaja samo v vicu, ko prideta pred Petrova vrata kamionđija in kaplan pa spusti Peter tovornjakarja not kaplana pa nažene v pekel z obrazložitvijo, da ko je kamionar vozil so vsi molili, ko je pa kaplan pridgal so pa vsi spali pa še lagal je med pridigo.

Do takrat bo pa zgodovina stvar politične interpretacije, kjer bo vedno nekdo kalimerovsko razlagal, da ga tisti ki je bil demokratično izvoljen ignorira v njegovi resnici. Vsak ima svojo, zgodovina je pa neskončna rola sekret papirja iz dveh slojev - zmeraj jo zlorabljajo usrane riti.

Ko ni razlike med levico in desnico - ostanejo vladajoči in vladani

Nekoč sem verjel, da je dr. Križanič - trenutni financminister - resen ekonomist, ki ve o čem govori. po današnjih napovedih sem dolžan v to sistematično dvomiti - ker ali ne ne pozna tega o čemer govori ali pa ljudem ne pove vsega (kar je za politika sicer normalno, je pa z vidika znanstvenosti izprijeno in podrepno). Hkrati pa njegova današnja izjava močno spominja na izpade nekaterih ministrov predhodne vlade in njihove ukrepe za spodbujanje rodnosti. Kakorkoli že - gremo na dan z argumenti.

"Treba bo posnemati Švedsko"

Poleg tega bo treba po ministrovih besedah zagotoviti tudi demografske pogoje za hitrejšo rast in pri tem posnemati najboljše prakse, zlasti švedsko. Kot je pojasnil minister, ta vključuje precejšnje ugodnosti za starše, davčne olajšave za otroke in večje davke za tiste, ki nimajo otrok.

Tale sestavek je pobran iz Siola. Isto sranje je objavljeno še kje. Pa vendar je to uradna novica, ki smo jo vzeli na znanje. Minister Križanič tukaj ne pojasni, da ima Švedska cca 50% BDP prekanaliziranega v storitve javnega sektorja (Slovenija cca 44%). Kar pomeni da ima švedska država na voljo 6-7 % več BDP namenjenega za javne storitve, in posledično bi posnemanje Švedske za Slovenijo pomenilo enormno povečanje davkov (mogoče uvedemo nazaj davek na svetlobo - pa bomo manjša okna imeli - kje si Matija Gubec). Druga zadeva, ki je zamolčana je 55. člen slovenske ustave, ki pravi "(svobodno odločanje o rojstvih otrok) Odločanje o rojstvih svojih otrok je svobodno.Država zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine in ustvarja razmere, ki omogočajo staršem, da se odločajo za rojstva svojih otrok."

Kar pomeni, da se ljudi spodbuja k odločitvi za potomce, ne daje pa pravice, da se nasprotno odločitev sankcionira z višjimi dajatvami - to je pozitivna pravica, ki bi bila z negativnimi sankcijami za moje pojme močno kratena.

Ekonomski vidik - če pod to razumemo davčne ugodnosti potem je potrebno denar vzeti nekje drugje, kar min. Križanič sicer pojasni, vendar pa to hkrati pomeni, da bo nekdo ki morda ne želi otroka plačeval zanj namesto, da to plačuje tisti, ki se za to potezo odloči.

Naslednji element pri posnemanju Švedske - minister Križanič je zamolčal da se zmanjšuje na letni ravni delež BDP za socialo povečuje pa za policijo (pri čemer ni mogoče ravno trditi, da Slovenija postaja varnejša država - vseakor pa postaja nadzorovana družba). Enako bi bilo potrebno opozoriti, da 45.000 Evrov za umetne rože nekako ne pripomore k socialni varnosti.

Hkrati pa ne razume, da je učinkovitost in kakovost opravljenih storitev nemogoče meriti izključno skozi finance. Smo samo postali bolj zahtevni ali pa se zdravstveni sistem sesuva. Vedno več je šlamparije v zdravstvu. Zdravstveni minister želi nižati stroške pri pacientih, javna uprava s področja sociale si izplačuje previsoke plače, namesto da bi šel denar v to kar Križanič ne želi konkretno poimenovati v okviru vzora Švedske, in še bi lahko naštevali.

Za večino so učbeniki še vedno plačljivi, šolski sistem pri tem podpira monopol določenih založb in trgovin, pri čemer je cena za končnega potrošnika enaka v kolikor ni subvencionirana, medtem ko veriga preprodajalcev vmes pobere ogromne vsote od končne cene. V kolikor je končna cena na polici knjigarne 20€, slednje za svojo storitev držanja knjige na voljo zahtevajo tudi vrtoglavih 45% rabata na končno ceno od tiskarja/založnika v kolikor ni identičen prodajalcu. Torej o državno plačanih učbenikih ne duha ne sluha - njihova cena za enega otroka nekaj-sto evrov, in bolje, da je drugi otrok takoj naslednje leto - v nasprotnem primeru ne bo mogoče nič uporabiti 2x, ker se bodo vmes zamenjali predpisani učbeniki. Ali povemo kaj o vrtcih - mislim da ni vredno zgubljati besede.

To ni ravno spodbuda, da se nekdo sploh odloča za otroka - ker za razliko od vlade, ki v otroku vidi bodočega davkoplačevalca, starši v njem vidijo dodaten strošek, poleg vseh davčnih obveznosti, brez državne garancije, da bodo ugodnosti in bonitete resnično primerne.

Ali povemo kaj o blonjski reformi - kmalu bo za doktorat zadostovalo, da ste pol pismeni - za diplomo je po novem že tako. Zadnjih nekaj let sem na eni izmed fakultet s tradicijo v okviru UL imel priliko spremljati kakovost delaštudentov skozi seminarske naloge - v 3 bolonskega študija je padla iz povprečja na raven, ki je spominjala na kvaliteto prostih spisov v prvem letniku srednje šole.

Država z ukrepi povečevanja rodnosti želi zagotoviti zadosten pritok idiotskih davkoplačevalcev, ki bodo v prihodnjosti financirali državno strukturo in slepo sledili navodilom raznoraznih političnih pridigarjev. To ni ravno tisto kar ima Švedska. Na Švedskem politik odstopi če stvari ne gredo kot bi morale - objektivna odgovornost pa to. Pri nas se razume za dosežek, če politik razmišlja da bi odstopil oziroma zatrdi, da bi odstopil če bi se čutil odgovornega.

Nekoč sem si delal utvaro, da obstaja razlika med tistim kar smo imenovali levica in desnica. Danes lahko samo ugotavljam, da je popolnoma vseeno ker je razlika med SD in SDS natanko samo v enem S - Sranje po Državi (Slovenski). Narod pa še vedno jebe ježa - kot vedno in ne kaže drugače.

Cene bencina

Ko se je "najbolj prodajani neosvinčeni 95 oktanski bencin", oziroma bencinsko sranje na katerega se vozi večina slovencev pred leti podražil na takrat magičnih več kot takrat še 250 tolarjev je bil cel upor. Danes Se je bencin ponovno podražil za 0,0001 Evro kar ne zgleda veliko je pa 1,1007 evra, kot stane liter 95 oktanca dejansko skoraj 270 tolarjev. Očitno se je Slovencem v nekaj letih močno popravil standard - kljub ekonomski krizi. Mogoče kakšna ideja o ponovnem uporu proti prekomernemu bogatenju tistih, ki so s svojimi žepi brez dna pripomogli k nezavidljivemu stanju v katerem se nahajamo.

Putting together Terrarium

In one of previous posts I described how I changed my Malawi aquarium to terrarium. After month of great life with bearded dragon I found out that not only fish but also reptiles can be fun (in fact much greater fun). So I decided to carry on with bigger terrarium. Idea was to out in something bigger and interesting. I was choosing between Green Iguana and Chinese water dragon (both need tropical arrangement with intense humidity). On the other hand I was dreaming about more interesting reptiles like Thorny devil (living only on thousands of ants on daily basis) Frilled lizard, or African Red headed dragon. There was also option for bunch of small collared iguanas. I started browsing on possibilities to get something interesting and calculating appropriate dimensions, including prices. Last possibility were wooden plates (plastic glass was too expensive), and most appropriate dimensions were 180x100 x 60 cm And here we go:

First: put together, bottom rear and both side walls: I used metal corner plates and screws - If I need to move box I will have easy work with possibility to put it together again anywhere else without harming structure.


On front side: adding additional small front wall where channels (see them on picture below)for plastic glass doors will be added later on. In the middle there is support for roof, preventing any possibility to have middle part lover than both ends.
Master of electricity. It was real mess until i did not completely finish with all wires. Don't panic and be careful how to place electricity in order to preserve cables form heat. Lamps are classical daylight reptile light and UVB12% lamp. From side there is heating lamp 100W. On floor there is layer of ceramics, heating cable, double layer of ceramics, thick PVC layer to prevent possible leaking form terrain towards heating cable and wooden bottom and finally there is half send half wood ground.


I added branch (one more should be added as it seems form today), waterfall, some rocks. And few cactus (real ones without serious thorns).

And here is his majesty Chlamidosaurus kingii ariving to new home and using my boots for throne :-)

Kuščarji

Razlicno velika, relativno okretna in grozljiva bitja iz pradavnine, ki se svoji prilagodljivosti zahvaljujejo za obstoj skozi obdobje, ki presega obstoj človeka. Do nedavnega sem čutil odpor do teh grozodejtev, zadnjič sem se pa pod pritiskom razmer odločil enega izmed akvarijev spremeniti v nekaj okolju bolj prijaznega. In želja po novem je prevladala nad željo pod znano puhasto kepico imenovano hrček. Tako je nastal terarij (o nastanku tukaj). Poleg tehničnih zadev sem moral ugotoviti, če sem sposoben rokovanja s temi dinozavri. Prvi stik je bil dovolj ugoden, da se mi je zdelo vredno poskusiti. Posledice so predstavljene v nadaljevanju.

Stanje terarija: mrzli del 21 stopinj, vroči del 30 stopinj, na vroči točki pa 35-38 stopinj. Vlaga 35%.
Stanovalci: Pogona vitticeps - po domače Bradata agama in nekaj čričkov - odvisno od lakote glavne zvezde. Starost okrog pol leta, trenutna dolžina 26 cm (tehtanje še sledi). Slike so pa spodaj.

Innovative Issues and Approaches in Social Sciences - IIASS

We have it - IIASS
For all colleagues all arount the world, who just browse to my blog. Looking forward to your possible contribution to new international Social Sciences journal.