odgovor na anonimni komentar

Glede na to, da je moj odgovor na komentar predolg ga objavljam kot nov zapis.


http://www.siol.net/data/ankete/slovenija/2011/10/preimenovanje_titove_ceste.aspx

(vir - ankete 24ur.com)Ali podpirate prepoved Titove ceste v Ljubljani?

Skupaj odgovorov: 17359, od/do: 04.10.2011 - 09.10.2011
ne 10242 59 %
da 5773 33 %
ne vem, me ne zanima 1344 8%

Vemo, kakšna je zanesljivost tovrstnih spletnih anket - približno nična. Dejstvo pa je, da očitno US RS razume "obstoječa poimenovanja" do leta 1990. Vse po tem datumu je "današnje".US RS sočasno poda tudi tisto vrednotno sodbo, za katero se v začetku opredeli, da je ne bo podalo. s samim tokom obrazložitve namreč pove, kako je potrebno interpretirati določeno osebo in njeno vlogo v slovenski zgodovini.
NAvajam del 12 točke obrazložitve odločbe US RS v dotični zadevi "Pri tem Ustavno sodišče poudarja, da namen tega postopka ni presoja osebnosti in konkretnih ravnanj Josipa Broza Tita, kakor tudi ne zgodovinska presoja dejstev in okoliščin."

in del 15 točke obrazložitve odločbe US RS v isti zadevi, kjer US naredti točno to čemur se odpove v 12 točki. "Ime Tito ne simbolizira zgolj osvoboditve ozemlja današnje države Slovenije izpod fašistične okupacije v drugi svetovni vojni, kot to zatrjuje nasprotna udeleženka, temveč simbolizira tudi povojni totalitarni komunistični režim, ki so ga zaznamovale obsežne in grobe kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zlasti v desetletju neposredno po drugi svetovni vojni. Zgodovinska dejstva, zabeležena v številnih dokumentih, listinah in strokovnih zgodovinskih delih, pričajo tudi o izvensodnih povojnih pobojih, političnih kazenskih procesih,[15] eksekucijah prebežnikov na državni meji ter o zlorabah oblasti za ohranjanje enostrankarskega sistema in preprečevanje demokracije. Dejstvo, da je bil Josip Broz Tito vodja nekdanje države, pomeni, da prav njegovo ime v največji meri simbolizira nekdanji totalitarni režim. Titovega simbolnega pomena ni mogoče razcepiti in upoštevati le pomena ravnanj, ki jih nasprotna udeleženka pripisuje njegovi zgodovinski vlogi in osebnosti."

V tej vlogi US RS ni zgolj ustavni presojevalec vsebine 2 člena nekega odloka temveč je ustavni interpret zgodovine s čimer zapade logiki političnega, saj mora v to sfero poseči če želi sploh presojati ustavnost spornega akta, saj akt niti formalno niti vsebinsko ni sporen z ustavnega vidika, sporen je zgodovinsko in politično. Na tej točki pa ustavno sodišče zapade logiki, ko lahko s popolnoma identično argumentacijo ukine dvojezična območja (ker so določeni pripadniki manjšin v približno istem obdobju izvajali teror na večinsko slovenskim prebivalstvom).

Avtor se je s tem poglobil v samo mnenje US RS in v nasprotju s prejšnjim osebnim gnevom, nad politizacijo US sedaj to zadevo s samo obrazložitvijo odločbe tudi utemeljuje. Hkrati pa opozarja, da lahko po interpretaciji US "današnje" merimo s poljubno dolgo dobo, ki sega nazaj do 1936 (leto rojstva aktualnega predsednika US RS) ali pa še dlje, s čimer avtor opravičuje svojo izjavo o tem, da so potrebe po preimenovanju nekaterih drugih ulic enako pomembne z vidika oddaljevanja od zgodovinske realnosti.

Avtor tukaj ne posega v debato o tem ali in na kateri podlagi, US RS razume današnji sistem kot demokratičen in spoštujoč človekove pravice, kjer je zapisano, da je Slovenija med drugim socialna država (in kakšna mera socialnosti jo še dela socialno - to da je to zapisano v ustavi še ne garantira, da temu tako je in socialna situacija je v istem "današnjem" času sistematično slabša iz trenutka v trenutek") - 2člen ustave. 7. Člen ustave - Verske skupnosti so enakopravne (zakaj v Sloveniji po praktično 40 letih od tega 20 letih demokracije in človekovih pravic še vedno, kljub prizadevanjem, muslimani nimajo svojega verskega centra?), če so verske skupnosti in država ločene - zakaj iz državnega proračuna sredstva za verske delavce (zaradi socialnosti države - verjetno ne), Če so na podlagi 14 člena vsem zagotovljene enake pravice ne glede na raso spol vero in druge elemente - zakaj potem obstaja taka gonja proti enakopravnosti istospolnih partnerskih zvez z vsemi pritiklinami. Če ima vsak pravico do osebnega dostojanstva in varnosti, zakaj je vedno več tovrstnega ogrožanja. Če je to pravica, bi morala biti zaščitena ne pa, da jo šele za nazaj lahko posameznik poskuša uveljaviti na sodišču. Če je svoboda govora v 39 čl ustave absolutna, kako jo lahko omejuje zakon, na podlagi katerega je mogoče posameznika obsoditi zaradi žalitve. Če lahko država skladno s 54. čl ustave omeji pravice staršev v korist pravic otrok - kako se lahko dopusti, da država odloči v nasprotju s koristjo otroka - večkrat zapored in po več kot 10 letih uničenega otroštva to prostodušno prizna in potrdi izplačilo odškodnine v smislu - smo se pač zmotili.

Tovrstno ravnanje (naštete so zgolj nekatere zadeve, kjer ustava ne določa, da zakon opredeljuje - s čimer ustava za moje pojme ostaja vrhovni akt presoje v omenjenih zadevah) daje sistematično slutiti da Slovenija tudi po letu 1990 ni niti demokratična niti ne spoštuje človekovih pravic na dnevnem nivoju v zadostni meri (to se kaže tudi skozi uspešne tožbe proti Sloveniji pred Evropskim sodiščem), da bi US RS se lahko sklicevalo na 20 letno demokratično tradicijo pri poimenovanju neke ulice.

Na tej točki se zahvaljujem anonimnemu pametnjakoviču, da me je opozoril na to, da ni dovolj hitra utemeljitev, nečesa kar je postranskega pomena z vidika trenutne družbene situacije in da me je prirpavil do tega, da sem začel zadevo počasi razvijat. Do te mere, da lahko sistematično dvomim o osnovi na kateri US RS sporno odločbo dejansko utemljuje, t.j. demokratičnosti in in zavezanosti človekovim pravicam. Trdim lahko, da obstaja na papirju in v obsegu, kot koristi politični eliti za prepričevanje ljudi, da ni tako slabo.

Imenska vojna ustavnega sodišča

Ustavno sodišče naj bi po svoji stokovni oceni skozi laično interpretacijo razglasilo Titovo cesto v Ljubljani za neustavno pri čemer samo ugotavlja, da Tito ni bil zgolj povojni diktator temveč je ključno doprinesel k osvoboditiv izpod fašistično-nacistične okupacije. (besedilo je obrnjeno) argument sodišča gre v smeri da nisamo pozitven ampak tudi negativen. Kakorkoli že, pri tem se poraja vprašanje ali ni potem krepko narobe še z dodatno kopico ulic, s katerimi Slovenija ali Ljubljana nima nič.

Beethovnova ulica - daleč od vsake zveze s Slovenijo ali LJ
Beljaška ulica - zavajajoče poimenovanje, ki ga je mogoče razumeti v prid ponemčevanju območja
Carja Dušana ulica - popolnoma neslovenska ulica, ki ponovno vpeljuje drugo kulturno področje
Dunajska cesta - napeljevanje na povezavo z avstro-ogrsko nadoblastjo
Kardeljeva ploščad - Edvard Kardelj
Pivovarniska ulica - spodbuja alkoholizem in poudarja pivske navade Slovencev
Prištinska - še ena ulica s poimenovanjem po tujem ozemlju
Ruska ulica - še eno napeljevanje na tuje ozemlje.
Splitska ulica
Svetosavska ulica - po tujem svetniku
Šibeniška ulica - še ena ozemeljska zahteva ???
Tbilisijska ulica - glavno mesto ene sovjetskih republik ???
Tobačna ulica - še ena tiha propaganda škodljivega načina življenja
Tolstojeva ulica - prisvajanje tujega intelekta ????
Topniška ulica - spodbujanje militarizma
Trg francoske revolucije - nič manj krvavo obdobje od Tita
Velebitska ulica - ozemlejske zahteve ponovno
Zagrebška ulica - ponovno

Nisem se pretirano poglabljal v celo zadevo - dejstvo pa je, da tovrstna odločitev ustavnega sodišča škodljiva razumevanje slovenske narodne zgodovine in zamegljuje dejstvo, da je takratna legitimna vlada pobegnila v London in pustila narod sam, sedaj pa njih nasledstvo pričakuje, da se bo to pozabilo. Trdim torej, da Samo v Ljubljani obstaja kopica manj primernih ulic in da je modno enostransko tolmačenje polpretekle zgodovine škodljivo za razumevanje sedanjosti.

postreferedndumsko posranje slovenske politike

Že pred super referendumom so bili vsi jako pametni, kdo bi moral odstopiti in zakaj, pa je bilo neodgovorno in neprimerno. Tako ostaja tudi sedaj - edino sedaj je jasno, da drugačen scenarij ne ustreza nikomur. To je mogoče razbrati iz neuporabljenih možnosti demokratične mimovolilne menjave oblasti.

1. Vlada/predsednik vlade odstopi: Parlament poišče novega-starega mandatarja in poskuša sestaviti novo vlado (ki je lahko ista) - Se ne zgodi. Predsednik vlade nima jajc, ker trenutno ne dobi potrebnih 46 glasov v parlamentu če jih ne plača (zakaj bi če ni potrebno). Predčasnih volitev noče, ker SD trenutno kaže, da nima niti za manjšino, kaj šele za možnost sestave nove vlade.

2. Konstruktivna nezaupnica- predlaga se kot predlog desetih poslancev ali poslanske skupine za izvolitev novega mandatarja (leto 2000), čeprav bi opoziciji to morda lažje uspelo kot lela 2000 nima resnega kandidata - kdo pa želi biti predsednik vlade v nemogoči situaciji za eno leto zato da izgubi potem volitve (kot leta 2000).

3. Interpelacija o delu vlade - potrebnih je zgolj 10 poslancev, ki trdijo da je vlada nesposobna, če se s tem strinja 46 poslancev dobimo takojšno priložnost za predčasne volitve. Tudi to se ni in se verjetno ne bo zgodilo.

Drui scenariji so možni vendar nezanimivi.

Kaj dobimo iz tega.

Velika opozicijska SDS, bi če bi se obnašala odgovorno, kot trdi da se, uporabila ali konstruktivno nezuaupnico ali interpelacijo o delu vlade. V prvem primeru si nakoplje neugodno situacijo, ki jo bo morala reševati eno leto in tvega, da bo še bolj neuspešna od trenutne vlade - s čimer si zagotovi poraz na volitvah. V drugem primeru si nakoplje takojšnje predčasne volitve, katere sicer potencialno lahko dobi (glede na slavne raziskave javnega mnenja), vendar to pomeni, da mora reševati to situacijo kot obstaja - nihče ni najbolj navdušen nad reševanjem ekonomskega pogorišča, divje privatizacije, in vpletanja politike v ostale družbene sfere - trenutno se država vpleta v vse razen v RKC (katera je ponavadi tista, ki se je, dokler je bilo vredno vpletala v državo). In čez štiri leta bo na podlagi lastnega neuspeha ponovno izgubila volitve kot 2008.
Po drugi strani SD trenutno ne želi predčasnih volitev, ker bo postal marginalna stranka, ki se bo težko vrnila na politično prizorišče s porazom, kot bi ga verjetno doživela (velja tudi za Zares in vsaj deloma LDS). Po drugi strani pa vladajoči trojček upa, da bo do 2012 uspel nekako popraviti svojo bilanco uspešnosti in bo si zagotovil vsaj dostojen poraz na volitvah ne pa čistega izbrisa iz javnega prostora, saj je leto za ponovno vzpostavitev pozitivne podobe premalo.

Iz tega sledi, da je tako kot pljuva po sedanji vladi in jo pozoiva k odstopu SDS še kako v interesu, da se to ne zgodi do konca leta 2012 in ravno v tem pa SD vidi rešilno možnost za izboljšanje lastne predvolilne pozicije, upajoč na popravke ekonomskih trendov in na ljudsko pozabljivost.

Živela politična kultura - dokler nam ne zmanjka sekretpapirja. Potem je pa edina rešitev v lustraciji, in to ne v smislu izobčenja nekdanje politične elite, temveč absolutne menjave v smislu, da nihče, ki je imel vpliv na politko zadnjih 20 let nima kaj iskati na nobeni izmed političnih funkcij. Do takrat nam ostanejo tolažilne besede dr. Franceta Bučarja, češ da še ni preteklo dosti let.

po malem delu bo ???!?!?!

Po bitki so vsi generali (samo v preteklosti so generali, ki so izgubili bitko bili prej ob glavo).
Enako se dogaja z referedumom o malem delu. Malo morje pametnih glav, razglablja o tem in onem relanot je pa nekje vmes - verjetno po sistemu:

1. nihče ni sposoben zagootviti 10.000 novih delovnih mest, tudi če bi se do volitev to zgodilo bi bi šlo bolj za splošno posledico okrevanja gospodarstva, kot pa za novo ureditev na področju malega dela. Sedaj bodo eveda vsi čivkali kako je to preprečil referendum o malem delu.

2. Študentje naj imajo možnost študirati, ne pa da morajo delati - iz tega sledi da so plače staršev precej mizerne, da študij niti na javnih institucijah ni brezplačen in da je študentom za študij pogosto precej vseeno. Morda bi bilo potrebno povezati pravico do študentskega dela s študijskim uspehom in tako iz fakultet pometati eno goro neposobnežev, ki bi prileteli na trg dela. Da se to ne zgodi ustreza tudi državi, saj bi to pomenilo dodatnih več tisoč brezposelnih mladih iskalcev zaposlitve.

3. Vlada ni sposobna izpeljati reform - še pomnite gospodje - Janša je napovedoval enotno davčno stopnjo pa je dobil 40.000 sindikalistov na Kongresni trg in je umaknil predlog. Pahorja ni ustavilo niti nekaj granitnih kock.

4. Če se zgodi preobrat iz leta 2004 - potem bo naslednjih nekaj let za vse kar bodo zamočili novi oblastniki kriva stara komunistična nomenklatura. Ker je ob različnih priložnostih še vedno več kot očitno, da še vedno politika jaha družbeni razkol na podlagi črno-rdeče kombinacije.

5. Referedumska udeležba je nadpovprečno visoka - ni pa plebicitarna (ker 33% ni enako 88%), še vedno je pa odločnot nadpovprečne večine dovolj visoka, da se aktualna oblast ne more ravno zgovarjati na nizko udeležbo in preštevanje glasov - zgubili so na veliko.

6. Dodatna obdavčitev študentskega dela - pa kdo tukaj ne misli. Zakaj ne naredijo tistega kar je najbolj logično - uvedba plačevanja prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje za delo preko študentskega servisa v enakem obsegu kot za obseg dela v okviru redne zaposlitve ter preverjanje delodajalcev ali to dejansko plačujejo. S tem se: rešuje trenutno prazna pokojnonsko-zdravstvena blagajna, destimulira delo preko študentskega servia za podjetja in skoraj izenačuje z redno zaposlitvijo, dejansko povečuje pravice ogroženih. Kakršna koli obdavčitev pa omogoča dve zadevi - polnjenje državnega proračuna za rubriko razno (in ne izključno zdravstveno-pokojninkega sistema) ter možnost prevaljevanja davčnega učinka na najbolj ogrožen segment (tiste ki delajo). Iz tega je jano razvidno, da država, še predno postanejo rezultati uradni že špekulira z novim predlogom, ki je enako slab pa tiste, ki jim ostaja kot edino sredstvo samo ulica (in morda toliko pameti, da na naslednih volitvah ne podležejo kampanji tistih, ki jih že 20 let gledamo temveč dajo priložnost tistim, ki obstajajo pa nimajo niti enake možnosti priti do medijskih kanalov.

jebanje naše geodetske uprave

Verjel sem da je državna uprava sposobna urediti nekatere storitve v skladu z reformno umeritvijo novega upravljanja javnega sektorja (za vse neposvečene: prijazno do državljana v osnovi). Pa zgleda, da je edina zadeva pri kateri se ji težko zalomi širitev upravnega aparata in zagotoavljanje nadzora z elementi represije. Vse ostalo je še vedno na nas.

Tako sem uspešno dobil dopis na mojo podjetniško dejavnost o izračunu vrednosti nepremičnin datiran na 2.2.2011, ko je potekel rok za pritožbo na vrednost nepremičnine. Po njim znanih podatkih torej firma s sedežem na poštni številki 5263 poseduje stanovanjski prostor v izmer 59,29 m2, v območju katastrske občine 1722 Trnovsko predmestje (del Ljubljane) z ocenjeno vrednostjo 150.205 evrov. upravnik pa naj bi bil Metalka stanovanjske storitve.

Glede na to, da po dostopnih podatkih ta prostor pripada neki drugi firmi - domnevno (torej lastništvo pač ni jasno), državna uprava sedaj izvaja nek sistem poskusov in napak, z namenom ugotovitve čigav je dejansko prostor oziroma ali ga v nasprotnem primeru lahko zapleni v lastno korist. Pod celo zadevo je podpisan g. Aleš Seliškar, generalni direktor GURS - verjetno mu mora biti precej nerodno, da za davkoplačevalski denar vodi skupino nesposobnih ljudi, ki ne znanjo pri vseh evidencah in upravljalcih stavb in informacijah, ki jih dobite od prvega soseda na vasi sestaviti informacije, komu kaj pripada. In sedaj jim izvolim dopis za svoj lasten davkoplačevalsi denar poslati nazaj v domiselni kuverti, kar bo državo stalo nekaj centov, ki bi jih lahko namenila za dvig izobrazbe v Sloveniji, čeprav bi sodeč po teh pojavih bolj sodil ineligenčni test za zaposlene v določenih institucijah, katere plačamo iz lastnega žepa in jih imenujemo država.

Fuck off pa taka država.

Zakaj Agip ne more prodreti na Slovenski trg

Se zgodi vsaj občasno na dneve, ko je na vrsti plačilni dan. V upanju, da je že vse pod kontrolo greš na prvo črpalko, do katere še oceniš sposobnost avtomobila, da bo preživel. Avto ne zataji in zdrži predvideno pot. Zataji pa bančni sistem, ki bi moral denar prenakazati že dopoldne in na kartici še vedno ni pozitivnega stanja. V računanju na pozitivno poslovno politiko črpalke po ustaljeni navadi želiš predložiti osebne podate, za izdajo dokumenta, s pomočjo katerega ti rešijo rit za 24 ur in in te z dejstvom, da te imajo v celoti popisanega spustijo po nadaljnih opravkih. No ja, na Agipu ne deluje. V Ajdovščini te prijazna gospa obtoži da si to naredil namerno (seveda poln tank bencina stane več kot 70€) in ko zahtevaš šefa, ni dosegljiv niti po telefonu – vodje črpalke pa ne poznajo niti v sanjah v fizični obliki (popravek ob 21h istega dne - šefica me je prišla pogledat ob 14.00 in mi povedala to kar sem že slišal). Potem ko ta prijazna gospa nekoga prikliče, seveda nimaš priložnosti za razložiti svojo zgodbo temveč nekje v skladišču pove kako begosumen sem tako, da veselo čakaš dokler ni račun poln. Ostaneš brez dokumenta, ne vrne niti bančne kartice (ko je malo pred koncem izmene prišla povprašat, če sem že preveril stanje je bila blazno užaljena, ko sem ji zabrusil da mi itak ni vrnila kartice), čeprav obstaja možnost, da jo nekdo poskenira in si pomaga s kasneje boljšim stanjem. Moj nasvet, kadarkoli ne veste ali je stanje na računu že/še pozitivno ne hodite na Agip (tudi drugače ga lahko ignorirate če ravno ne gori voda), ker boste občepeli na mestu dokler nekdo ne popravi stanja na bančnem računu (ali pa vam osebno dostavi denar - šefica je rekla, da mi ga lahko tudi iz banke prinesejo). Edino zadoščenje pri tem je, da bi če bi me z zadolžnico spustili naprej lahko čez 5 min pokasirali že naslednji tank tako je pa črpalno mesto blokirano in je potencialna zguba zaradi nezmožnosti uporabe črpalnega mesta večja od zneska, ki bi ga lahko potencialno izgubili – v kar tako ali tako močno dvomim, glede na to, da je vse pod videonadzorom, da jim je bil ponujen dostop do mojih osebnih podatkov. Za dodatek pa so izgubili stranko ki na leto za bencin spraši približno 7000 evrov, od katerih gre (je šel) sorazmeren delež tudi Agipu, pa še kdo bo premislil ali je vredno hoditi na Agip. No jaz pa zahvaljujoč sodobni tehnologiji sedim na toplem (ko sem šel od doma je bilo v prostoru kako stopinjo manj kot je tukaj) in čakam boljše stanje na računu pri čemer se mi zahvaljujoč sodobni tehnologiji niti pretirano ne mudi (vmes lahko popravim kak članek in pogledam nekaj izpitov), da ponovno preiskusim srečno s pozitivnim stanjem. Ponudbe za dodatno posrežbo zavračam s čimer je moja prisotnost še toliko bolj neprofitabilna. Jaz sem zgubil 2 uri na vožnji, na delu nič. Dve prodajalki za 600 evrov na mesec pa živce in nekaj profita za delodajalca. Še dobro, da se nista odločili še policijo klicati, ker bi potem po še par modrih mojstrov izumili celo znanost. (Dodatek pred objavo ob 20.50 zvečer tiastega dne) Ob 14.20 je bil račun lepo poravnan, jaz sem naredil za slabi dve uri mukotrpnega dela, ki ga doma nisem uspel narediti v 14 dneh, tete s črpalke bodo še 14 dni opravljale, kako je nameraval nekdo po francosko pobegniti in bodo najpogumnejše ženske v vasi ker mu to ni uspelo (na njuno žalost je denar pokasirala nekoliko prijaznejša gospa popoldnaske izmene) - Agip pa me letos ne bo več videl - po pregledu računov je lani z mano imel za cca 1500 evrov prihodkov, kar ni zanemarljiv delež od vsote, ki jo porabim za bencin - letos jih bo zgolj za 72 evrov kolikor je stal današnji tank.

selektivni spomini neštetotič

Citat s spletne strani žurnal 24: " Prvak SDS Janez Janša pa je dejal: "Navodila Clintonove se berejo kot pravljica v primerjavi z navodili, ki so jih včasih imeli v uslužbenci SDV.""


v okviru okrogle mize o wikileaksu je padla še ena kalimerovska izjava, ki kaže na to, da Slovenija še ni opravila s svojo polpreteklo zgodovino, niti v debatah, ki so namenjene prihodnosti. Izgleda, da je edina "pametna izjava", ki jo je bilo vredno povzeti iz ust JJ točno ta, žal so novinarji pozabili pripisati "prvak SDS in nekdanji član ZSMS JJ". Iz tega sledi, da je precej pogosto pomembno zakaj nekoga povabimo na določeno srečanje in na podlagi kakšnih referenc (ker z vidika strankarske politike, debata ni bila uravnotežena) verjetno pa bi JJ v tem kontekstu bolje predstavili, kot nekdanjega obrambnega ministra (pri čemer bi se moral osredotočiti na obrambne aspekte pojava wikileaks) ne pa na obračunavanje z osebnimi strahovi iz preteklosti. In še retorično vprašanje: "kako JJ ve kakšna so bila navodila SDV, če so po njegovih besedah zaprli dostop do tega dela arhiva in če ti dokumenti niso bili nikoli v njegovih rokah??" Je bil zraven? - trdil bo, da ne. Mu je kdo povedal? - Ljudje govorijo marsikaj -tudi JJ. Je vseeno dostopal do arhiva? - zakaj ne razkrije original dokumentov? - s tem bi lahko morebiti pridobil nekaj kredibilnosti pri ljudeh kjer obstaja razloček med političnimi floskulami in argumenti.

en sam zaključek - kalimero, ki razdvaja narod!!!! dokler bo tako bomo še vedno vsako politično debatoz dobrim nastavkom končali pri obtoževanju kakšne barve je bil kdo 1960.