Lahko bi ponovno začel z dragi državljani, pa ne bom ker je napisan naši zagamani populistični vladi, lahko ga bi naslovil na vsevednega komentatorja, ki se na nevem kateri podlagi čuti kompetentnega za interpretacijo vsega pa ga ne bom - ker blog je dejansko namenjen da vsak pove kar misli. Pa vendar:
Res je, da je edini resni nedeljski časnik nesposoben pravilno napisati naslov na naslovni strani. Tako kot na sioloveme portalu sistematično mrgoli napak, pa jih verjetno tudi v mojih zapisih - pa jih še vedno nekaj ljudi prebira in domnevam, da jih nekateri celo razumejo.
Crnkovič se v svojem zapisu bolj kot ob formo spotika ob vsebino naslovnice Nedela - dejstvo, da je 30.000 ljudi spontano šlo na pohod okrog okupirane Ljubljane oziroma spomin na osvoboditev Ljubljane počastilo s svojo prisotnostjo - čeprav se nekateri morda niti ne zavedajo več kje je osnova tega pohoda. Predvidevam, da je avtor spotaklivega zapisa danes nesposoben prehoditi predpisanih uradno 35kilometrov okrog Ljubljane in iz preudobnega fotelja pljuva svoje plitke pripombe po verjetno najbolj množični enodnevni prireditvi (žal se ne morem spomniti katere druge prireditve se v enem dnevu v Sloveniji udeleži 30.000 ljudi). Ja šel sem tudi sam - prvič in verjetno ne zadnjič - in Crnkovič zapis je zame osebno žaljiv in ga bi lahko upravičeno tožil in zahteval umik zapisa ali pa moralno zadoščenje v obliki da Crnkovič sam prehodi teh 35 km v enakem času kot sem to storil sam. Rekreacijska komponenta tega dogodka je sicer prisotna in za nekatere definitvno zelo pomembna - ampak rekreirati se da tudi brez dogodka - isto pot ali pa katerih koli drugih 35 km lahko vsak prehodi sam na lastno pobudu, kadarkoli in kjerkoli. Samo enkrat na leto pa poteka uradna, organizirana pot po poteh okupirane Ljubljane, ki nosi drugo sporočilnost - zavest o tem, da naša svoboda ni nekaj samoumenvnega in da bi lahko bilo tudi drugače. Veliko maic z napisi in podobami ponarodelih junakov ter spominov na preteklost, množica titovk, opominov na to, da je zavest kdo in kaj smo je še vedno živa. In tukaj prihaja tudi jasno sporočilo aktualni oblasti - baje rekordnih 30.000 ljudi je jasno pokazalo, da se jim gladko jebe za evropskih dvanajst zvezd na modri podlagi, ki so deloma krive za visoko inflacijo, da jim ni nevseeno za revizionizem zgodovine, ki ga poskušajo vpeljati nekateri zgodovinarji, ki od politične srenje pričakujejo več kot od lastne akademske pokončnosti, ki jo nikoli niso bili zmožni. 30.000 je samo 10.000 manj kot je trenutna kvota državljanov potrebnih za razpis referendumskega vprašanja, je približno 10% prebivalcev Ljubljane in je 1,5% prebivalcev Slovenije - kar nekaj strank, ki se potegujejo za vstop v parlament na ravni Slovenije ne dobi niti 1% glasov.
In zakaj brez kondicije, predhodnih priprav in treninga na 35 km dolgo pot okrog Ljubljane:
1. da vidim ali sem dovolj močan psihično in telesno, da me tak pohod ne zlomi - prehojeno je bilo v 5,50 h.
2. Da vidim kakšna je zavest ljudi
3. Da s svojo hojo povem da me "ablast" lahko piše v njeno lastno rit in da moj zgodovinski spomin ne bo kontaminiran in da mi nek ideolog stranke ne bo govoril na kateri pohod smem in kakšno majico lahko nosim.
K temu je potrebno dodati še napis Tito na Sabotinu nad Novo Gorico ter dejstvo, da "ablast" sistematično demontira lastno stabilnost s svojim pišmeuhovskim odnosom do problemov ljudi. Obstaja sicer velika verjetnost da Žgajner Tavševa ne bo prišla v parlament kot poslanka Lipe - vsekakor pa je zbiranje položnic dober indikator arogance aktualne vlade, ki se je še enkrat družbeno zaklala z zanikanjem očitnega pojava vedno večjega števila Slovencev, ki se tepe z revščino. Janša je tako še enkrat narobe odreagiral na past in verjetno mu to ne bo ravno delo najbolje, ko bo prosil za podporo volilcev v okviru lastne volilne baze, ki se ji v splošnem ne godi pretirano dobro (Janševi volilci so namreč v precejšnji meri ljudje iz ruralnega okolja, z nižjo izobrazbo, nižjimi dohodki in nižjim standardom - točno tisti, ki dobijo 400 evrov pokojnine ter položnice za 300 evrov - napajanje krav namreč ni vedno poceni).
2006 sem bil vesel enega poraza (več o tem kasneje) in srčno upam, da bom letos vesel še enega poraza - pa ne ideološkega nasprotnika temveč arogantne Janševe vlade.
Smrt demokratskemu populizmu - svoboda narodu.
Res je, da je edini resni nedeljski časnik nesposoben pravilno napisati naslov na naslovni strani. Tako kot na sioloveme portalu sistematično mrgoli napak, pa jih verjetno tudi v mojih zapisih - pa jih še vedno nekaj ljudi prebira in domnevam, da jih nekateri celo razumejo.
Crnkovič se v svojem zapisu bolj kot ob formo spotika ob vsebino naslovnice Nedela - dejstvo, da je 30.000 ljudi spontano šlo na pohod okrog okupirane Ljubljane oziroma spomin na osvoboditev Ljubljane počastilo s svojo prisotnostjo - čeprav se nekateri morda niti ne zavedajo več kje je osnova tega pohoda. Predvidevam, da je avtor spotaklivega zapisa danes nesposoben prehoditi predpisanih uradno 35kilometrov okrog Ljubljane in iz preudobnega fotelja pljuva svoje plitke pripombe po verjetno najbolj množični enodnevni prireditvi (žal se ne morem spomniti katere druge prireditve se v enem dnevu v Sloveniji udeleži 30.000 ljudi). Ja šel sem tudi sam - prvič in verjetno ne zadnjič - in Crnkovič zapis je zame osebno žaljiv in ga bi lahko upravičeno tožil in zahteval umik zapisa ali pa moralno zadoščenje v obliki da Crnkovič sam prehodi teh 35 km v enakem času kot sem to storil sam. Rekreacijska komponenta tega dogodka je sicer prisotna in za nekatere definitvno zelo pomembna - ampak rekreirati se da tudi brez dogodka - isto pot ali pa katerih koli drugih 35 km lahko vsak prehodi sam na lastno pobudu, kadarkoli in kjerkoli. Samo enkrat na leto pa poteka uradna, organizirana pot po poteh okupirane Ljubljane, ki nosi drugo sporočilnost - zavest o tem, da naša svoboda ni nekaj samoumenvnega in da bi lahko bilo tudi drugače. Veliko maic z napisi in podobami ponarodelih junakov ter spominov na preteklost, množica titovk, opominov na to, da je zavest kdo in kaj smo je še vedno živa. In tukaj prihaja tudi jasno sporočilo aktualni oblasti - baje rekordnih 30.000 ljudi je jasno pokazalo, da se jim gladko jebe za evropskih dvanajst zvezd na modri podlagi, ki so deloma krive za visoko inflacijo, da jim ni nevseeno za revizionizem zgodovine, ki ga poskušajo vpeljati nekateri zgodovinarji, ki od politične srenje pričakujejo več kot od lastne akademske pokončnosti, ki jo nikoli niso bili zmožni. 30.000 je samo 10.000 manj kot je trenutna kvota državljanov potrebnih za razpis referendumskega vprašanja, je približno 10% prebivalcev Ljubljane in je 1,5% prebivalcev Slovenije - kar nekaj strank, ki se potegujejo za vstop v parlament na ravni Slovenije ne dobi niti 1% glasov.
In zakaj brez kondicije, predhodnih priprav in treninga na 35 km dolgo pot okrog Ljubljane:
1. da vidim ali sem dovolj močan psihično in telesno, da me tak pohod ne zlomi - prehojeno je bilo v 5,50 h.
2. Da vidim kakšna je zavest ljudi
3. Da s svojo hojo povem da me "ablast" lahko piše v njeno lastno rit in da moj zgodovinski spomin ne bo kontaminiran in da mi nek ideolog stranke ne bo govoril na kateri pohod smem in kakšno majico lahko nosim.
K temu je potrebno dodati še napis Tito na Sabotinu nad Novo Gorico ter dejstvo, da "ablast" sistematično demontira lastno stabilnost s svojim pišmeuhovskim odnosom do problemov ljudi. Obstaja sicer velika verjetnost da Žgajner Tavševa ne bo prišla v parlament kot poslanka Lipe - vsekakor pa je zbiranje položnic dober indikator arogance aktualne vlade, ki se je še enkrat družbeno zaklala z zanikanjem očitnega pojava vedno večjega števila Slovencev, ki se tepe z revščino. Janša je tako še enkrat narobe odreagiral na past in verjetno mu to ne bo ravno delo najbolje, ko bo prosil za podporo volilcev v okviru lastne volilne baze, ki se ji v splošnem ne godi pretirano dobro (Janševi volilci so namreč v precejšnji meri ljudje iz ruralnega okolja, z nižjo izobrazbo, nižjimi dohodki in nižjim standardom - točno tisti, ki dobijo 400 evrov pokojnine ter položnice za 300 evrov - napajanje krav namreč ni vedno poceni).
2006 sem bil vesel enega poraza (več o tem kasneje) in srčno upam, da bom letos vesel še enega poraza - pa ne ideološkega nasprotnika temveč arogantne Janševe vlade.
Smrt demokratskemu populizmu - svoboda narodu.
2 comments:
Ni moj namen lesti v rit komurkoli, a v obeh stvareh, ki jih je M.C. izpostavil, mu dam prav. Namreč to, da je naslov pravorečno nepravilen, kar samo potrjuje razsežnosti nepravilnega pisanja v medijih, in to, da je vseslovenski medij na naslovnici izpostavil povsem lokalno novico. Mislim, da ni poanta v samem poskusu po zmanjšanju vrednosti samega pohoda, na kar skušaš opozoriti.
@morska: a si prepričana da govoriva o isti zadevi. Glede na stil pisanja je bila začetna ost namenjena tudi samemu dogodku - verjetno bi bil zapis komentatorja drugačen če bi praznovali prvi praznik belogardistov ali pa dan Ljubljane. Seveda se o tem lahko sedaj pogajamo, ampak zapis razumem v tem duhu in napisan je v tem duhu, drugače nebi že v prvem odstavku začel z ideološkimi komponentami dogodka.
Post a Comment