Drugače sem pa postal preveč priden glede zgodnjega vstajanja. Ne vem a so to leta, občutek krivde ker sem pred tem pol življenja prespal ali pa zgolj popolnoma zmešan bioritem, ki se seli med časovnimi pasovi iz dneva v dan. Mogoče mi celo uspe, da se v naslednjem letu navadim vstajanja ob normalnih urah, da ne bom ob 16h lovil ljudi po službah tik preden zaključijo uradno delo, kar se je dogajalo dokler sem imel dopoldansko lenobo in spanje do 12h.
Ok, recimo, da sem sedaj napisal dovolj, da sem padel v tipkarsko formo in grem lahko končno napisat vsaj kako stran tiste analize predno me odnese v naslednjo ustvarjalno krizo.
No comments:
Post a Comment