Prof. Lukšič je razburil slovensko javnost, ko je novica o eni izmed eksperimentalnih metod raziskovanja prišla izven akademije v javnost. Njegova zahteva do študenov je bila da gedo in preverijo ali določena institucija poziva k državljanski dolžnosti in ali morda daje navodilo za koga naj volijo udeleženci dogodkov v okviru te institucije. Klerikalno desni pol populacije je zagnal vik in krik, da gre za vohunjenje in metode dela totalitarnega režima.
Glede na to, da sem tudi sam član akademije, ki se je v določenih okoliščinah boril za priznanje lastne metodološke prakse s strani akademske skupnosti na tem mestu pojasnjujem nekatere ključne elemente, ki jih politikantstvo klerikalne desnice pozablja v svoji argumentaciji.
Politološko raziskovanje danes je načeloma utemeljeno na statističnem raziskovanju, anketnem zbiranju podatkov, nadgrajevanju obstoječe literature z dodatki in nadaljnim razvojem. Vendar pa s tovrstnimi metodami ne moremo analizirati nekaterih segmentov družbenega dogajanja.
Moj primer je bil politično manj obremenjen (kar je posledica drugega raziskovalnega področja), uporabil sem pa popolnoma enako (prirejeno) metod opazovanja z udeležbo, ki je normalno sprejeta v psihološkem in antropološkem raziskovanju, politologija pa jo pogosto zavrača kot neprimerno zaradi kvazi neobjektivnosti (ker presega obremenjenost z narovosolvno kvantitativno metodološko platformo, ki je v politologiji še vedno močno prisotna).
Uporaba metode z udeležbo v politologiji je popolnoma na mestu v vseh tistih primerih, kjer bi s klasičnimi metodami politološkega raziskovanja prišli do potvorjenih rezultatov. Tipičen primer je na primeru državne uprave, kadar je ta zakonsko dolžna nekaj izvesti - vprašanje pa je ali to dejansko izvaja. V primeru anketnega vprašalnika bomo dobili večinski odgovor, da se določena aktivnost izvaja, če pa situacijo simuliramo ali pa opazujemo dejansko ravnanje pa je lahko rezultat raziskave popolnoma drugačen - tipičen primer: Pinterič, 2007, doktorska disertacija in Pinterič, 2004: Administrativna usposobljenost slovenskih občinskih uprav (poglavje 14).
Glede na to, da sem pred že kar nekaj leti imel priložnost poslušati predavanja prof. Lukšiča (v času, ko je bil zelo vpliven ideolog stranke) lahko s polno odgovornostjo trdim, da svojega političnega delovanja ni mešal v znanstveno raziskovalno in pedagoško delo. In, da je bil edini predavatelj, ki je zelo jasno definiral sebe kot profesorja tudi s tem, ko je skozi simulacijo politične debate dokazal, da je slepo zagovarjanje določenega pogleda na neko zadevo (odnos do drog v mojem primeru) predvsem velik idiotizem, ki pripomore k razdoru medsebojnih odnosov ne pa vrednota politike.
Vik in krik je s tega vidika popolnoma neutemeljen, vsekakor pa se mi tukaj postavlja vprašanje ali ne gre za nekaj drugega. Glede na to, da največja verska skupnost v Sloveniji poskuša vplivati na družbeno življenje v državi na različne načine je lahko morebiten rezultat do katerega pridejo študentje preko "Lukšičeve metode" masovna kršitev volilnega molka, ki pa je nezakonita in ima lahko tudi pravne posledice, kar bi RKC lahko povzročilo nemalo preglavic. Glede na anonimnost raziskave do tega sicer nebi smelo priti ampak vseeno pa bi začele deževati informacije o masivni kršitvi volilnega molka - v kolikor do tega prihaja - v nasprotnem primeru pač ne.
Na podlagi zgornjih argumentov pozdravljam metodo dela (ki vnaša novo vrednost v proučevanje družbenih pojavov v Sloveniji) in nasprotujem politikantstvu določenih krogov slovenske javnosti, ki išče politične elemente v znanstvenem raziskovanju, kateremu večinoma ni dorasla.
Glede na to, da sem tudi sam član akademije, ki se je v določenih okoliščinah boril za priznanje lastne metodološke prakse s strani akademske skupnosti na tem mestu pojasnjujem nekatere ključne elemente, ki jih politikantstvo klerikalne desnice pozablja v svoji argumentaciji.
Politološko raziskovanje danes je načeloma utemeljeno na statističnem raziskovanju, anketnem zbiranju podatkov, nadgrajevanju obstoječe literature z dodatki in nadaljnim razvojem. Vendar pa s tovrstnimi metodami ne moremo analizirati nekaterih segmentov družbenega dogajanja.
Moj primer je bil politično manj obremenjen (kar je posledica drugega raziskovalnega področja), uporabil sem pa popolnoma enako (prirejeno) metod opazovanja z udeležbo, ki je normalno sprejeta v psihološkem in antropološkem raziskovanju, politologija pa jo pogosto zavrača kot neprimerno zaradi kvazi neobjektivnosti (ker presega obremenjenost z narovosolvno kvantitativno metodološko platformo, ki je v politologiji še vedno močno prisotna).
Uporaba metode z udeležbo v politologiji je popolnoma na mestu v vseh tistih primerih, kjer bi s klasičnimi metodami politološkega raziskovanja prišli do potvorjenih rezultatov. Tipičen primer je na primeru državne uprave, kadar je ta zakonsko dolžna nekaj izvesti - vprašanje pa je ali to dejansko izvaja. V primeru anketnega vprašalnika bomo dobili večinski odgovor, da se določena aktivnost izvaja, če pa situacijo simuliramo ali pa opazujemo dejansko ravnanje pa je lahko rezultat raziskave popolnoma drugačen - tipičen primer: Pinterič, 2007, doktorska disertacija in Pinterič, 2004: Administrativna usposobljenost slovenskih občinskih uprav (poglavje 14).
Glede na to, da sem pred že kar nekaj leti imel priložnost poslušati predavanja prof. Lukšiča (v času, ko je bil zelo vpliven ideolog stranke) lahko s polno odgovornostjo trdim, da svojega političnega delovanja ni mešal v znanstveno raziskovalno in pedagoško delo. In, da je bil edini predavatelj, ki je zelo jasno definiral sebe kot profesorja tudi s tem, ko je skozi simulacijo politične debate dokazal, da je slepo zagovarjanje določenega pogleda na neko zadevo (odnos do drog v mojem primeru) predvsem velik idiotizem, ki pripomore k razdoru medsebojnih odnosov ne pa vrednota politike.
Vik in krik je s tega vidika popolnoma neutemeljen, vsekakor pa se mi tukaj postavlja vprašanje ali ne gre za nekaj drugega. Glede na to, da največja verska skupnost v Sloveniji poskuša vplivati na družbeno življenje v državi na različne načine je lahko morebiten rezultat do katerega pridejo študentje preko "Lukšičeve metode" masovna kršitev volilnega molka, ki pa je nezakonita in ima lahko tudi pravne posledice, kar bi RKC lahko povzročilo nemalo preglavic. Glede na anonimnost raziskave do tega sicer nebi smelo priti ampak vseeno pa bi začele deževati informacije o masivni kršitvi volilnega molka - v kolikor do tega prihaja - v nasprotnem primeru pač ne.
Na podlagi zgornjih argumentov pozdravljam metodo dela (ki vnaša novo vrednost v proučevanje družbenih pojavov v Sloveniji) in nasprotujem politikantstvu določenih krogov slovenske javnosti, ki išče politične elemente v znanstvenem raziskovanju, kateremu večinoma ni dorasla.
