Sunday, December 13, 2009

Berlusconi hit in the face

Italian prime minister Berlusconi was hit in the face. It is interesting that, first he was addressing the crowd with explanation that he could not be a monster, because he is handsome. It seems interesting that some guy had enough and improved Berlusconi's handsomeness with nice punch in the face. According to the pictures after the incident - Berlusconi is not only ugly (so he must be a monster) but also quite terrified by the situation - so he is only ordinary guy with money that can buy him a new face and young sluts but no protection form angry crowd. I believe that tonight many of his political "friends" are laughing at him. Especially guy who has nice color on his face, German prime minister Merkel and some others as well. Life is fair after all - even in politics.

Friday, December 4, 2009

kakovost bencina

O kakovosti bencina in o tem s katerim bencinom se pripeljemo dlje in s katerim izgubljamo na ekonomičnosti je pogosto dosti napisanega v takšni ali drugačni obliki. Glede na to, da sem praktično doma na cesti to ni ravno nepomembno ampak nikoli nisem občutil pretirane razlike. Do tega vikenda. Pot na živalski sejem na Dunaju (tist zoprni kraj kjer je Martin krpan z Vrha pri Sv.Trojici odrobil glavo Brdavsu). Kazalec na avtu kaže, da bo nekdo že precej žejen (imam grdo navado, da vozim do zadnje kaplje). Pred tem sem tankal na OMV, poraba standardno 7,5l /100 km. Prva postaja je Petrolov servis pri Lukovici, in je edina pametna varianta glede na to, da je kazalec na rdečem, Trojanski klanec in naslednja črpalka precej daleč. Tankam 95 - vedno. In gremo. Lepo čez Trojane, vse zgleda normalno, nato sprotna poraba začne naraščati, težko jo držim pod 8 ne glede na to kako vozim, peljem mimo Gradca in sprotna poraba se pogosto dvigne do 12-13l/100km čeprav je cesta praktično ravna. Kazalec za porabo pa kaže še skoraj pod polovico. S tem tankom uspem na koncu priti nazaj na slovensko stran in veselo ignoriram prvo črpalko pri Šentilju - Petrol, ker je samo nekaj kilometrov kasneje OMV(tank ponovno skoraj prazen čeprav bi moral imeti še cca 150 km fore po tamalem). Po podatkih računalnika in glede na to, koliko sem lahko natočil - moja poraba Petrolovega sranja s Lukoviške črpalke 8,3 l/100km - nezaslišano. Do roba OMV 95 in po 30 km proti Ljubljani trenutna poraba na trenutke dosega 6,9 in povprečna poraba od resetiranja računalnika na črpalki (vedno) pa kaže da sem nekje na 7,9. Do četrtka popoldne zvozim avto nazaj na nulo - povprečna poraba ponovno 7,5l/100km. Obvezno tankam na OMV - po 200 km z novim tankom povprečna poraba 7,2l/100km.

Dodatna informacija -2 meseca nazaj sem šel na konec Slovaške (Košice), kar je cca 800 km. Tankal sem na šentilju na OMV in s povprečno porabo 6,9l/100 km brez problema prišel do Košic, se vozil po mestu, tankal na slovaškem OMV in se z nekoliko višjo porabo (7,1 l/100km) pripeljal ponovno skoraj nazaj do slovenske meje.

Hvala lepa za Petrol in njihove nove bencinske izume (beri: go fuck yourself). Ne glede na to, da OMV ni ravno na vsakem koraku, je poraba bencina toliko manjša, da lahko vedno pridem do naslednje njihove črpalke - kadar o tem razmišljam pravočasno in glede na to izkušnjo bom kot kaže moral razmišljati vedno za 50 km naprej.

Thursday, December 3, 2009

Ekonomija nove gripe

Celotna zadeva z novo gripo z vsakim umrlim postaja vedno bolj komična.

Če pogledamo najpogostejše razloge za smrt v Sloveniji v letu 2007:

7000 prebivalcv od 18000 smrti umre zaradi bolezni krvnega obtoka - ožilje.
1500 posameznikov letno podleže poškodbam, zastrupitvam in podobno
5624 primerov smrti zaradi neoplazem oziroma po domače rakavih tvorb.
166 posameznikov umre zaradi infekcijskih in parazitarnih bolezni.

1142 ljudi umre v različnih nesrečah (od tega je 319 transportnih nesreč in 485 padcev)
21 je bilo ubitih
434 ljudi je storilo samomor.

In mi delamo paniko ker je v času, ko so gripe viroze in podobne sitnosti normalen pojav umre 8 ljudi, od katerih kot kaže večina v osnovi ni bila v dobrem zdravstvenem stanju.

Bodimo realni do konca leta 2009 in v začetku leta 2010 obstaja bistveno večja verjetnost, da vam delodajalec preneha izplačevati plačo, propade ali vas vrže na cesto kot da boste umrli zaradi gripe stare ali nove. V tem kontekstu se posledično pojavlja vprašanje če nas nebi bilo potrebno cepiti proti revščini in socialni izključenosti. Povedano drugače :

1. Farmacevtska industrija rabi denar ker je enako v krizi kot celotno svetovno gospodarstvo. Vojska potrebuje vojno, farmacija potrebuje pandemijo.

2. Smrtni razlog bo v 98% nekaj drugega kot obolelost za novo gripo, pri čemer pa lahko slednja kot vsaka druga gripa povzroči zaplete osnovne bolezni.

in nenazadnje - pogled v novejšo zgodovino biološkega vojskovanja:

2008/09: ekonomska kriza - nova gripa
2003: Ameriški napad na Irak - SARS
2001: WTC/pentagon - Antrax
1992/93: Somalija - ebola

Začuda bombandiranje Srbije ni bilo pospremljeno z nobeno pandemijo, čeprav so kasneje poročali o prisotnosti radioaktivnih in rakotvornih snovi v izstrelkih. V času nevarnosti bolezni se ljudje namreč pogosto ukvarjamo s svojim zdravjem in ne z ostalimi temami. A ni priročno namesto zahtev do vlade po izboljšanju kakovosti življenja posameznikovo pozornost preusmeriti na preživetje v biološkem smislu. Seveda je tej argumentaciji mogoče očitati nedoslednost in postavljanje neke teorije zarote, pa ne gre za to, gre za dejstvo, da je sodobna oblast vse preveč spretna z medijskim upravljanjem družbe, ki ji omogoča, da na ključnih področjih dela kar hoče, ker ima možnost uporabe mehanizmov za odvračanje pozornosti. In nenazadnje - kdo od nas pa dejansko ve, da je resnično okužen s tem ali onim - zgolj verjame diagnozi zdravnika, kljub temu da je več kot očitno, da slednji v svoji strokovni presoji pogosto delajo napake - ki so človeške - zakaj potem nebi mogli tudi sporočati rezultatov, ki ne ustrezajo dejanskemu stanju. Še posebno če je to podkrepljeno z neko ustrezno debelo kuverto - po raziskavah javnega mnenja zdravniki sodijo namreč med najbolj podkuplive poklice. Njega nič ne stane če reče da imamo novo gripo - mi pa bomo verjeli samo za to ker je tako rekel z mesta zdravniške avtoritete - katero je seveda moč zlorabiti. Brez skrbi, na koncu bomo vi glodali zemljo, in to precej bolj verjetno zaradi lastne nerodnosti, želje po koncu življenja ali pa zaradi drugih bolezni kot pa zaradi nove gripe.



Saturday, November 28, 2009

Živel štrajk!!!

30.000 delavcev, študentov in upokojencev je na turoben dan turobno razpoloženih v turobnem glavnem mestu zahtevalo: Dvig minimalne plače, umik pokojninske reforme in delovna mesta.

1. Ob 14h je bil Citypark v posmeh zahtevi po višji plači nabito poln - v istem času je v Tuš centru na drugi strani zgolj zmerna "gužva", ne glede na to, da so osnovni prehrambeni artikli nekoliko cenejši kot v Interšparu. V akademskem svetu na veliko govorimo o "salonskih levičarjih" - kot kaže imamo tudi "salonske demonstrante". Kar ne zamnjšuje resnosti stiske velikega števila prebivalcev.

2. Dvig minimalne plače - ja če bi ljudje tudi minimalno delali več. Pa ne v smislu obsega tedenske obveznosti - ampak zgolj v okviru 40 urnega delavnika. Ne pa da se marsikdo zgolj praska po riti - pogosto velja za javni sektor. Čudno, da se tej zahtevi niso pridružili tudi zdravniki in sodniki.

3. Zahtevamo delovna mesta - zato da bomo potemlahko zahtevali plače. To leti predvsem na mlado generacijo. Delovna mesta so, ali se jih pa da ustvariti - z dobro idejo in željo po uspehu. Dokler pa ne vemo kaj bi počeli sami s sabo v življenu in računamo na vse ostale - toliko časa si pa niti ne zaslužimo delovnega mesta.

Reformulacija zahtev:

1. zahtevati pošteno plačilo za pošteno delo - za marsikoga to še vedno pomeni dvig minimalne plače, ki jo dejansko zasluži. Hkrati pa to pomeni da napenjanje po skledi prebranca ni razlog za 3 dni bolniške.

2. Zahtevati priložnosti za nova delovna mesta - sprostiti davčno obremenitev, podjetja in posameznika ter posledično racionalizrati delovanje države. Ali Slovenija dejansko potrebuje Falcona? Ali Slovenija dejansko potrebuje 210 finančno nesamozadostnih občin? in to vse na račun denarja, ki bi ga posamezniki in podjetja lahko uporabili bolje - za dvig minimalnih plač in za dvig kupne moči. Vsaka transakcija je vsaj enkrat če ne večkrat obdavčena, in država pobere v Sloveniji več kot 50% BDP za lastne potrebe - pri čemer zmanjšuje sredstva za blaginjo in razvoj (izobraževanje, zdravstvo, sociala) in veča sredstva za represijo (policija, vojska...)

3. Pokojninska reforma - ali je sploh pomembno, niti ni dokler država iztožljivo ne garantira pokojnine.

Oživitev domačega gospodinjenja bi sicer navidez pokopala živilsko in trgovsko industrijo, dejansko pa državo, ker:

Od zneska 100 enot za enoto kruha država pobere:

8,5 % DDV od potrošnika

marže trgovca vzame 25% davka na dobiček (trgovcu navadno tako ostane 75% od recimo 41 enot).

Preostalih 50 enot gre proizvajalcu kjer je ponovno davek 25 % od dobička pri tem nivoju transkacij in tako naprej in tako naprej.

V celotnem seštevku bo država pobrala od 100 enot denarja za enoto kruha skupno cca 50 enot cene končnega izdelka preostalih 50 enot pa si razdeli veriga proizvajalec surovin (dobi najmanj) predelovalec (dobi malo), proizvajalec izdelka (dobi malo), trgovec (dobi pogosto največji delež v tej verigi). In iz tega morajo vsi plačati plačo zaposlenim - ki je ponovno obdavčena, proizvodnja sredstva - obdavčena. In delavec ki je naredil izdelek, od tega izdelka v trovini načeloma ponovno plača 8,5% davka na osnovna živila.

Nefer je dejstvo, da potem, ko delavec potrebuje novo plombo iz vseh davkov in prispevkov, ki jih plača državi čaka 6 mesecev ali več in mora plačati še dodatno zavarovanje, ker zdravo zobovje ni del temeljnih ustavnih pravic - če pa želi belo ali kako drugačno plomobo pa je to itak nadstandard, ki se plača po privat tarifi.

Meni ne rabite povedat kam gre denar - mene zanima koga vse lahko državljani tožijo zaradi objektivne odgovornosti pri kršenju ustavno zagotovljenih pravic - če nebi bil pravni sistem te zgodbe, bi odvetniki s tovrstnimi tožbami lahko obogateli, državljani pa tudi.

Monday, November 16, 2009

Instant policija

Zadnje dni javnost "pretresajo" novice o tem kako je ta in oni tako ali drugače poslal kakega policista na krajšo plačano bolniško. Recimo, da mi je vsakega od njih kot človeka žal. Kot policaja pa bore malo.

Država je uspešno razsula "tacensko kadetnico" in jo preoblikovala v instant tečaje, ki dejansko trajajo manj časa kot dvoletna obrtna šola. Kar zbuja dvom o strokovni usposobljenosti policije - s poudarkom na slabem znanju jezikov in prava - ker v tečaju je pomembnejša tehnika vožnje, uporaba prisilnih sredstev in ostalih naprav. Tipičen primer usodne napake - nesreča v Celju, ko so nekoga ustavili nekaj minut preden je pijan povzročil nesrečo s smrtnim izidom.

Policisti so v Sloveniji zgolj v vlogi polnilca proračuna. Krajo orožja iz vojaških objektov (tukaj gre pohvala tudi naši legiji, ki raje hlapčuje natu v Afganistanu za masten denar namesto, da bi vsaj lastno orožje zaščitila) so namreč vrli modri angeli uspeli razvozlati šele po eksploziji bombe sredi enega večjih slovenskih mest. Super, rabili so nekaj let in na srečo "zgolj 8 ranjenih civilistov".

Martinovo je minilo brez večjih zdrah, o poostreni kontroli pa ne duha ne sluha - glede na to, da dnevno potujem čez deželo domače kislice lahko poročam, da je bila v tem času na cesti kvečem kaka patrulja manj kot običajno (glede na mojo frekvenco vožnje po dolenjki - vsaj 2x dnevno ob približno istih urah - se počutim po 2 letih vozakanja dovolj kompetenten za oceno prisotnosti policije na tem območju).

Ob enem tovrstnih dnevnih potovanj nedavno nazaj sem naletel na situacijo ko sem proti naselju vozil za marico in seveda pred tablo za naselje bil pripravljen na zmanjšanje hitrosti v okvire vožnje po naselju in na svoje "presenečenje" doživel ponovnen zgled - marica je brez posebne signalizacije gladko vozila dalje definitivno čez omejitev verjetno pa nekje 70km/h. Še en v seriji ponavljajočih se dokazov, da zakon velja samo za tiste katerih ne ščiti. In potem naj bi bil presenečen, da kdaj kakemu vročekrvnežu prekipi pa kakega uniformiranca na gobec useka. In potem vsi jada jada o nevarnem poklicu in moči poenotenja ob tovrstnih dogodkih.

Preveč sem na cesti, da bi mi bilo vseeno.

Torej dragi državljani:

1. sedaj vemo kako zagotoviti enotnost policije - ker kot kaže je sistematično butanje kresalčkov bolj učinkovito od njihovega sindikata - pa še državo in davkoplačevalce manj stane.

2. Če pa želite razpad policije pa tistemu, ki ga boste imeli poln kufr, ko vas ustavi s hladnokrvno mirnostjo povejte, da je popolnoma vseeno kaj vam napiše na listek, ker ne glede na to kakšno cifro vam zaračuna, nikoli ne bo imel tako visoke plače kot vam lahko napiše visok znesek - zaradi česar je tudi popolnoma vseeno če vam ne napiše nič.

3. Nasvet za "ta plave": mogoče vas bomo imeli raje v kolikor boste represijo in polnjenje proračuna zamenjali z lastnim pozitivnim zgledom in opozarjanjem. Razne akcije približevanja državljanom z dnevni odprtih vrat so pesek v oči - gledamo vas vsak dan in ne vem zakaj bi vam nasedli ravno takrat ko se vi odločite da vas lahko spoznamo - poznamo vas - in ni vam v čast. In če že ne višje plače boste imeli vsaj občutek, da ste morda nekomu brez represije morda rešili življenje.



Saturday, September 26, 2009

Nagradna igra Mladinske knjige

Kako cenim vsako nezazželeno poštos takšnim in drugačnim materialom, ki me ne zanima. Tokrat (oziroma že nekaj časa nazaj) sem dobil veselo sporočilo, da sem bil izbran skupaj s 4% podobnih srečnežev v Sloveniji, ki imajo veliko privilegij sodelovati v nagradni igri Mladinske knjige in Reader's Digest. Za začetek - 4% pri trenutni populaciji je 80.000 ljudi - verjetnost da bom zelo srečen zavisi samo od tega kolikšen delež slovencev je dovolj pameten, da ne bo sodeloval. Skupna vrednost nagrad je baje 50.000 evrov - fino - še posebno v teh časih. Ampak vse to za to da bi promovirali en priročnik, ki v osnovi stane 47,60 evra in je narejen v smislu, zdravniška samopomoč - seveda so ga potrdili strokovnjaki s področja zdravstva - če verjamemo - mogoče kak bio-šušmuš ali pa kaka korporacija katere pripravek je omenjne v publikaciji. V vsakem primeru gre lahko za zanimiv družinski priročnik z enako vrednostjo kot vsaka druga sorodna jajca - ko človeku nekaj sfali gre k dohtarju s knjigo ali brez in upa, da ga bo slednji solidno pokrpal.

1. Pravilo ekonomije: zastonj kosila ni. To nagradno igro se od nekje plača - in 100% je strošek zelo dobro uravnotežen sprihodki in omogoča tudi dobiček

2. Enostavna logika. Vsaka knjiga, ki jo ni izdala Mladinska knjiga in jo kupite na njenih policah je lahko nekje 30-45% nižja - toliko zahtevajo knjigarne popusta pri založniku zato da ima slednji pravico do razstavljanja knjig na policah - ker knjigarne ne prodajajo knjig ampak jih razstavljajo. Še nikoli se mi recimo v Konzorciju (ki je bolj ali manj edina slovenska spodobna knjgarna) ni zgodilo, da bi prodajalec prišel k meni in mi poskusil prodati to ali ono knjigo - si ne upam niti vprašati kaj notri piše, ker je odgovor znan - "preberte si". In the 30-45% se lepo nalaga in pri ustrezni količini je popolnoma dovolj denarja. Ker pravilo velja tudi za obvezne učbenike, nad katerimi imajo glavne knjgarne praktično monopol pri prodaji točno vemo pri čem smo - junija in avgusta se je prodalo dovolj učbenikov, da imamo dovolj profita, da lahko organiziramo tudi nagradno igro z bogatim skladom, ki ga bo dobil nekdo ali nihče.

3. Iz tega sledi, če greste v konzorcij in in preverite ceno knjige, ki je izdana pri drugi založbi se obrnite direktno na založbo in morda vam lahko to knjigo prodajo po 20% znižani ceni, pa bodo imeli tisti, ki imajo dejansko stroške s knjigo več od tega in vi boste dobili knjigo po primernejši ceni.

4. Nekatere knjige imajo zasoljeno ceno točno zaradi tega, da pokrijejo izgubo, ki jo delajo knjigarne s svojimi popusti za razstavljenje knjig. Če je realna normalna cena knjige 15-20 evrov, je cena brez problema navita na 30-40 evrov samo zato ker se ve, da bo nekdo zahteval rabat, ki bo tistemu, ki je imel strošek s nastankom knjigenaredil dodatno luknjo v finančni strukturi. Sistem rabatov je dejansko način izčrpavanja malih založb za potrebe vzpostavljanja monopola velikih.

Uprite se nategovanju in zahtevajte knjigo s popustom pri založniku - 10-20% znižana cena v večini primerov ni greh.

Monday, September 14, 2009

Idiotizem slovenske pravne ureditve

Državljana Slovenije kakršnokoli sodelovanje s policijo lahko samo tepe po glavi. Samo čakamo lahko ko nas bodo začeli obtoževati, da smo sami razbili svojo imovino in imitirali kaznivo dejanje, samo zato, da jih nadlegujemo z nepotrebnimi zadevami. Nekdo, ki poskuša pomagati državnim institucijam pri delu za katerega več kot očitno niso sposobne (drugače skala iz prispevka na povezavi na cesti nebi imela kaj iskati) bo moral plačevati precejšne stroške dologotajnega sojenja in po možnosti še plačati oziroma odsedeti kazen za nekaj na kar je preveč vestno opozoril OKC. Vse kaže, da Slovenija otrebuje namesto uradnega nadomestka FBI in obstoječe policije sistematično povezane državljane (kar je glede na naravo Slovencem bolj kot ne utopija), ki bodo mimo države znali poskrbeti za svojo rit. Ovadba iz povezanega prispevka gre brez težav v hišo slave najbolj bizarnih policijsko-sodnih navez na svetu, ki se primerjajo s tem, da pred trgovino privezan pes dobi kazen zaradi "nepravilnega parkiranja" (se je zgodilo nedavno v Avstraliji), ali pa za tipičen ameriški pristop kjer prepotentni in presrani policaji najprej šricajo s solzivcem, streljajo s štormom in naboji in šele nato sprašujejo kaj se je zgodilo (ker so ZDA v svoji tradiciji nesposobne omejiti pravico do posedovanja orožja). In mi za tako sranje plačujemo najvišje davke v Evropski uniji. Zakaj plačujemo najvišje davke v Evropski uniji: Zato, da prenašamo poskuse dodatnih obdavčevanj, zato da nas policija ovadi, kadar poskušamo pomagati, zato da nam zmanjšujejo socialne pravice, zato da nam pridgajo o demokraciji medtem, ko nam vcepljajo kaj naj si mislimo o zgodovini, da nam pridigajo o svobodnem gospodarstvu medtem ko nam ukinjajo posamezne ekonomske dobrine (npr. klasične žarnice), in omejujejo svobodno ekonomsko pobudo (saj smo v primeru, da ne živimo v kraju dela prisiljeni preživeti ogromen čas dneva v zastojih - zato ker se trije nesposobneži lotevajo merjenja hitrosti in se na mestu, kjer je dovoljena vožnja 90 km/h zmanjša na 40-50 km/h. In tako sranje plačamo iz lastnih žepov.

Nas bo kdaj srečala pamet???