Predvčerajšnjim sva s kolegom na hitro brez vseh priprav in dolgih usklajevanj datuma, ure in ne vem česa še odletela na Kamniško sedlo. Vremenska napoved je bila dopoldne bistveno boljša od pričakovane napovedi in ker je potrebno izkoristiti kvazi proste dneve sva izkoristila priložnost in začela podvig. Včasih sem tovrstne poti delal na praktično redni osnovi, zadnjih nekaj let pa zgolj izjemoma. No in tako sva za začetek vsa obnemogla gomazela proti Kamniškemu sedlu (zastava je zasajena na 1903m nmv. Z vsakimi 20 minutami vzpona sva se bolj vlekla in pogosteje ustavljala, vse je kazalo, da bova omagala tik pod vrhom kjer je bila edina gonilna sila samo še trma. Nikoli, do sedaj ni bilo tako naporno. Po dobrem čajčku z limonco pa 10 min pavze je padla trmasto neumna odločitev da bova zdržala še cca 1,5h hoje na Brano (na tabli piše zahtevna pot - predvsem pa ni za tiste, ki nimajo posebnega užitka viseti praktično na robu 1000 m globokega prepada). Aja , na sedlo sva prišla vsaj pol ure pred uradno časovnico za normalno hojo. Na Brano sva se pretelovadila po 1 uri in če so v začetku noge še bolele, jih na sredi itak nisva več čutila in potem je bilo lažje (z Brane sva zlezla v 40 min in s Kamniškega sva se do avta kotalila uro in pol - Spodobno - ob 14h sva bila nazaj v Kamniku in popoldne sem lahko hodil okrog na tisto varianto - s kolom v riti (o musklefibru kdaj drugič) ampak ni več panike in je bilo vredno. Za vse dvomljivce pa še ena fotka kako z Brane zgleda Grintavec pa še ene par "hribčkov" vmes.
(Avtor: Ben)
6 comments:
jaz sem strastna hribolazka:))
dokler nis padalka al pa plezalka bo še vse dobr ;)
to pa ne, strah me je višine, en mal...
roxa
fino - pol sva prbližen na istem - čeprov učas ne zgleda tko.
hahah, si pisal tako, kot da si šel gor umret...hahah
jah kondicija je hudo minljiva zadevščina
jah nisem šel ravno z namenom umret ampak 10 let nazaj je blo vseeno kolko sem imel prej kondicije pa ni blo panike - danes je pa to mal bol zabavno če eno leto prej ne hodiš nič
Post a Comment