Wednesday, September 5, 2007

Pokrajine v Sloveniji

V sloveniji razprav o takih in drugačnih pokrajinah obstaja že vrsto let - praktično od preoblikovanja občinskega sistema v prvi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja. Ob vstopu v EU smo imeli veliko diskusijo o pokrajinah povezano s pridobivanjem evropskih sredstev, ki je bila dovolj brezplodna, da se zadeva ni premaknila z mrtve točke, k čemur je pripomoglo tudi dejstvo, da je EU imela relativno ozek manevrski prostor za lokalne politične igrice.
Seveda v Sloveniji obstajajo pristaši regionalizacije, centralizacije, decentralizacije, koncentracije, dekoncentracije, cvička, terana, domačga šnopca in sorodnih bedarij, katerim je skupno predvsem nesposobnost dogovora o tem kaj je dejansko bolje.

Trenutno občine nimajo praktično nobenih pooblastil v zvezi z upravnimi zadevami (še dobro ker so jih večinoma nesposobne izvajati - finančno in kadrovsko - kvaliteta je pa temu primerna potem). Zato imamo dekoncentriran sistem državne uprave ki se imenuje sistem upravnih enot. Nič narobe in v bistvu je eden tistih delov državne uprave, ki celo za silo deluje.
In tak sistem je za državo, ki ima ušivih dva milijona kur na 210 kupih gnoja zaenkrat relativno dobro delujoč s 58 kurniki in eno pra-kuro ki se ji reče slovenska država (malo za šalo pa veliko zares).
In potem se najde vedno ene par nacionalnih petelinov, ki obljubijo kuram taka in drugačna, obvezno zlata jajca. In tako je bila ena izmed predvolilnih obljub trenutne oblasti tudi zmanjšanje števila zaposlenih v državni upravi. No in ker je tik pred volitvami potrebno izvesti predsedovanje EU, ki zahteva dodatno število zaposlenih v državni upravi, kjer je nemogoče odpustiti uradnika je potrebno iznajti nov recept. Temu služijo trenutni predlogi pokrajin. Zakaj?

1. Organi vodenja pokrajin so politično voljeni - torej se pričakuje vzpostavitev dodatnega kroga regionalnih petelinčkov na svojih gnojnih kupčkih - to za sabo nujno potegne politično razpravo o številu in obsegu ter meji posameznih pokrajin. Torej več kot je pokrajin več jih bo lahko dobilo politično funkcijo in vsako pokrajino bomo poskušali definirati na način da zmagajo naši - če kdo trdi drugače laže (še posebno glede na neko dejstvo ki ga bom predstavil malo nižje v besedilu). Je kdo pomislil na stroške volitev organov!!!!

2. Vsaka pokrajina samo s političnim vodstvom je nefunkcionalna zato potrebuje upravni aparat. To pomeni povsod vsaj nekaj deset delovnih mest - seveda financiranih iz javnih sredstev - davkov, ker nipričakovati da se bodo pokrajinski organi preživljali z delom na projektih.

3. Ta oblika omogoča dodatno nadzorovanje razvoja območij (pri čemer se stvari birokratsko zapletajo - ker to ne bo olajšalo postopkov pridobivanja soglasij za take in drugačne projekte), omogoča novo luknjo v proračunu in rešuje predvolilno obljubo o zmanjšanju števila zaposlenih v državni upravi. Kje je logika - v definiciji državne uprave. Pokrajine namreč ne bodo državna uprava ampak samostojen nivo upravnega organiziranja. Vlada nujno potrebuje pokrajine ki bodo zaživele do junija 2008, da takoj po koncu predsedovanja EU začne prerazporejanje zaposlenih v pokrajinske organe s čimer bo v državni upravi do jesenskih volitev dovolj zaposlenih manj, da bodo navidezno izpolnili predvolilno obljubo.

4. Zakaj je zgoraj našteto dejansko samo politično in popolnoma nič storilnostno motivirano. Zato ker ima Slovenija sistem 12 statističnih regij, v okviru katerih se zbirajo statistični podatki (tudi o razvoju območij), in katere uporablja tudi EU v svojih statistikah. In če bi vlada mislila resno potem bi zelo enostavno rekla da imamo v Sloveniji 12 približno homogenih regij, ki sočasno omogočajo tudi in predvsem zelo enostavno preverjanje ekonomskih in razvojnih učinkov regionalizacije. Vsaka drugačna delitev ozemlja pa zamegljuje podatke o razvoju regij oziroma ovira jasno in takojšnjo analizo uspeha posamezne regije v določenem obdobju. Zakaj je tiho tudi opozicija - ker koristi tudi njim.




6 comments:

Matej said...

Torej bi bilo najbolje 12 pokrajin? Ali ne?

Harry said...

Najbolj enostavno bi bilo 12 pokrajin na podlagi 12 statističnih regij (niso sicer najbolj posrečene ampak vsaj niso politično določene). Obstaja celo zelo jasna utemeljitev zakaj so v obsegu kot so in onemogoča brezplodne razprave o tem ali bo občina Osilnica - na primer - v tej ali drugi regiji. Ampak sem prevelik optimist glede tega - bojo nardil tako da bo najdrazje in najmanj ucinkovito.

Matej said...

In vzrok za 14 pokrajin je "oviranje jasne in takojšnje analize uspeha posamezne regije v določenem obdobju", ali misliš da je catch še kje drugje?

Žal je edini argument, ki so ga politiki navedli za 14 pokrajin, t.i. "politična realnost", zame pa to ni dovolj in bi res rad izvedel več o tem... :P

Harry said...

Razlogov za in proti je malo morje. Vemo da je statisitična regionalizacija rahlo trda, ker ne upošteva nekaterih dnevnih migracijskih tokov - recimo na koroškem (ki je samostojna statistična regija) veliko ljudi migrira v Velenje (Savinjska stat. reg) ali pa Maribor (podravska stat.reg.). S tega vidika je statistična regionalizacija problematična in je razmislek o številu regij upravičen.
Pred časom so bile tudi opcije za 16 statističnih regij in podobno. Politika je glede regionaliazcije dovolj neresna, da ne zna izpostaviti boljšega argumenta za 14 regij - precej bolj utemeljeno bi bilo argumentirati 14 regij, da se npr. vzame nek kriterij ki se razdeljuje po tem principu - morda neke ožje geografske enote - Savinska regija se že lahko deli na dva dela na podlagi centrov migriranja Velene za Šaleško dolino in Celje za Savinsko dolino. Osrednjeslovenska regija lahko spremeni obliko, Podravska regija se tudi lahko deli na Mariborski in Ptujski del in tako naprej - resnig argumentov za število regij je v vsakem primeru precej, ne glede na konkretno številko. Politični argumentaciji bi bila najbližje številka 11 regij na podlagi volilnih enot. Šest regij je racionalistična izvedba, ki se jo da aplicirat na šest večjih geografskih enot v Sloveniji. Nisem se poglabljal v morebitne zemljevide predloga in volilne rezultate, ampak če bi videl, da je razmerje političnih moči znotraj predlagene regije očitno v korist posamezni politični opciji bi z veseljem posumil tudi to. Vsekakor je pa zame najbolj prozorno dejstvo, da bo nekam potrebno prezaposliti toliko in toliko državnih uslužbencev po koncu predsedovanja EU. In verjetno je bila narejena neka ocena, koliko ljudi bo šlo in koliko jih posamezna regija potrebuje za izvajanje osnovnih funkcij. Glede na trenutno opredelitev vloge regij nimam občutka da bi velikost regij bistveno vplivala na potrebo po dodatnem številu zaposlenih. To pomeni, da vse regije za izvajanje nalog potrebujejo hipotetično 100 zaposlenih uradnikov ne glede na to ali je regij 6 ali 14 - končna številka delovnih mest torej na ševilo regij variira od 600 do 1400. Kar je precej (to je samo hipotetična ponazoritev in ni oprta na dejanske številke - tega ne poznam niti ne vem če je kje dostopen podatek o številu potrebnih uradnikov za administracijo regij).

Matej said...

Aha, ampak če bo na koncu sprejet predlog 14 pokrajin, potem se bo tudi statistični urad najbrž prilagodil in 12 statističnih regij nadomestil s 14imi, a ne?

Harry said...

močno dvomim - zato ker je sedaj tudi evropska statistika vezana na teh 12 statističnih enot in ker so utemeljene na nekih bolj resnih izračunih (glej informacije na spletni strani Statističnega urada, kako so določili območja enot) kot pa ta politična debata