Thursday, July 19, 2007

Slovenske pokrajine - BULLSHIT od politike

Slovenska razprava o pokrajinah je stara točno toliko kot reforma slovenske lokalne samouprave. Ampak politika do sedaj nikoli nove ravni političnega delovanja nikoli ni potrebovala tako krvavo kot ga potrebuje sedaj oziroma ga bo 2008, ob zaključku predsedovanja EU.
Danes je NSi predlagala dve stvari: ustanovitev šest namesto 14 ali 12 oziroma kolikor koli pač že pokrajin ter občo politično spravo do konca predsedovanja EU.
Število pokrajin je v vsakem primeru stvar političnega dogovora, ki bo odražalo neko določeno politično razmerje v državi ob sprejemu odgovora in ni se za bati, da ne bo območje pokrajin določeno na način, da bo zagotavljalo čim večjo izvoljivost predstavnikov strank, ki so trenutno na oblasti. Pokrajine bodo dejansko v polni meri najverjetneje zaživele na prehodu iz poletja v jesen 2008, ko se zaključi največji del obveznosti predsedovanja Slovenije EU, ko bo del zaposlenih v državni upravi (na račun predsedovanja) postal odvečen in ko bo minister Virant moral pred parlamentarnimi volitvami pokazati, da je državna uprava skrčila število zaposlenih on pa izpolnil predvolilno obljubo. Seveda se bodo pokrajine, enako kot državna uprava financirale iz davkoplačevalskega denarja, s čimer se ne reši problema prevelikega števila zaposlenih v državni upravi, ampak se ga samo preimenuje. Če požremo ta nateg, lahko hitro opazimo še enega. Namesto, da se administrativno določi 12 pokrajin, ki bodo prostorsko sovpadale z 12 statističnimi regijami (s tem se prepreči politično oblikovanje pokrajin ter kupčkanje z glasovi volivcev), ki so osnova za zbiranje statističnih podatkov o razvoju območja s čimer se bi zelo hitro ugotovilo ali določena pokrajina dejansko napreduje (v nasprotnem primeru je potrebna gora statističnega preračunavanja, ki bo omogočala manipulacijo in različne interpretacije rezultatov). Statistična regionalizacija ni optimalna je pa najbolj politično neodvisen kriterij, ki lahko prisili pokrajinske oblasti, da ne bodo služile zgolj praskanju po riti tistim odvečnim državnim delavcem, ki jih bo izpljunil projekt predsedovanja EU ampak, da bodo dejansko omogočili boljši razvoj posameznih območij (madona sm optimist).

Drugi del zgodbe NSi se nanaša na politično premirje med vsemi družbenimi akterji za čas predsedovanja EU - tako pritlehnega poskusa utišanja opozicije (od politične do znanstvene in družbene) pa še ne. In to ravno v tistem času ko se začnejo najpomembnejši boji pred parlamentarnimi volitvami 2008. Pol leta pred volitvami se vsi strinjamo kako dobri smo in ne opozarjamo na napake oblasti in posledično, dajemo lažni vtis da je sedanje stanje OK ter dobimo isto garnituro še enkrat - ne hvala. Vsak kritičen kontra argument mora biti jasno izražen kadarkoli, še posebno če je za dobro razvoja države (karkoli pač to že pomeni). Upam, da ne nasedemo tej ideji. Vsekakor pa ta poziv dejansko pomeni, da NSi prevzema komunistične metode, ko je bila vsaka kritika prepovedana v dobrobit izgradnje boljšega komunističnega sveta.

Če se bo tovrstno stanje duha še dolgo nadaljevalo se bo verjetno vrnilo geslo: Smrt fašizmu - svoboda narodu.

No comments: